ZUP člen 87. Uredba o upravnem poslovanju člen 172.
vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - hišni predalčnik
V zadevi ni sporno, da tožnica na naslovu njenega prebivališča ni imela hišnega predalčnika, s čimer je sama zmanjšala možnost, da bi se z odločbo pravočasno seznanila. Pri tem sodišče poudarja, da je obveznost vročevalca, da pisanje pusti v naslovnikovemu predalčniku, namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi vloge za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe je procesni sklep, saj se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnika bi si kot investitorja spornega objekta morala za njegovo gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga nista pridobila, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo in je zato gradbeni inšpektor ukrep izrekel skladno s 152. členom ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nejasna vloga - zavrženje vloge
Iz tožničine prošnje za dodelitev BPP kljub dvema pozivoma k dopolnitvi vloge, ni razvidno kaj pravzaprav želi, zato tudi niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o njeni prošnji.
ZUP člen 42, 43. ZGO-1 člen 62, 62/4. Statut Mestne občine Koper člen 140, 143.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravna korist
Krajevna skupnost Ankaran, ki je bila ustanovljena v skladu z 140. členom Statuta MOK ne more imeti statusa stranke v postopku. Iz določbe 143. člena Statuta ne izhaja, da bi imela krajevna skupnost pooblastilo za nastopanje v pravnih postopkih. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi MOK Krajevno skupnost Ankaran v skladu z tretjim odstavkom 143. člena Statuta pooblastila, da opravlja naloge v konkretni zadevi.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču kljub izrecnemu pozivu z dne 4. 3. 2014 ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa upravičena. Po prvem odstavku 58. člena ZDen mora biti namreč odločba organa prve stopnje o zahtevi (odločba o denacionalizaciji) izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Kot rečeno, pa toženka pa ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUP člen 43, 214, 240, 240/2.
postavitev prometne signalizacije - lokalna cesta - stranka v postopku - stranski udeleženec - obrazložitev odločbe
V ZCes-1 in splošnih aktih občine za odločanje o prometni signalizaciji ni predpisana udeležba strank v postopku. Iz tožbenih navedb in izpodbijanega dokončnega sklepa pa je razvidno, da tožnik v postopek izdaje izpodbijane odločbe ni bil povabljen in da je organ prve stopnje njegovo pritožbo zoper odločbo, v kateri je uveljavljal pravice stranskega udeleženca, zavrgel z utemeljitvijo, da tožnik ni stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 240. člena ZUP). Organ prve stopnje in niti župan v odločbi, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, v obrazložitvi nista navedla dejstev, na katerih bi morala temeljiti zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. Brez ugotovitve dejstev, iz katerih bi lahko izhajalo, da tožnik pravnega interesa v obravnavani upravni stvari ni izkazal, ostaja tudi obrazložitev tako pomanjkljiva, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z dvema odločbama prekrškovnega organa pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir iz drugega odstavka 6. člena ZJRM-1, ki vsebuje elemente nasilja. S tem pa so izpolnjene okoliščine za zadržek javnega reda iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZOro-1 in posledično izdajo odločbe o odvzemu orožja in orožne listine.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - samovoljno nasilje - slabe humanitarne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - notranja razselitev - dejanska zaščita - prosilec iz Afganistana
V primeru vrnitve v domačo provinco in v njegov domači kraj tožniku grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Pač pa bi lahko tožnik prebival v Kabulu, kjer mu ne bi grozila resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v situaciji mednarodnega oziroma notranjega oboroženega spopada. Pri tej oceni je sodišče upoštevalo tako poročila, pridobljena v upravnem postopku, kot tudi novejša poročila, ki jih je pred obravnavo predložila toženka.
Pojem samovoljnega nasilja iz 3. alineje 28. člena ZMZ obsega več kriterijev. Vsekakor je na prvem mestu število mrtvih in ranjenih oseb, število varnostnih incidentov. Zgolj izjemoma bi se v določenih primerih sem štele tudi slabe humanitarne in ekonomsko-socialne razmere, vendar po mnenju sodišča le takrat, ko bi lahko bila zaradi takšnih razmer ogrožena človeška življenja iz razlogov, kot je na primer širjenje nalezljivih bolezni, lakota in podobno.
Iz odločbe o podaljšanju gradbenega dovoljenja št. 351-29/2011 z dne 1. 3. 2011, ki jo tožnica prilaga tožbi, izhaja, da se gradbeno dovoljenje št. 351-161/2008 med drugim nanaša tudi na gradnjo dovozne ceste na parceli št. 2112/1 in 2112/2, zato sodišče nima razloga za dvom v ugotovitev upravnega organa, da je bila dovozna cesta na teh dveh parcelah zgrajena po navedenem gradbenem dovoljenju.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - sklep občinskega sveta - nesprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta
Izpodbijani sklep, s katerimi je občinski svet odločil, da ne sprejme OPPN, ni odločitev s področja upravnega prava oziroma ni upravna zadeva, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na področju upravnega prava.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrsta varovanja zemljišča - kmetijska zemljišča
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom. Po navedenem je torej neutemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da organ pri izračunu nadomestila ne bi smel upoštevati razvrstitve po OPN, temveč dejansko stanje zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - poslovni delež v gospodarski družbi
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES.
okoljska dajatev - emisije toplogrednih plinov - trgovanje s pravicami do emisije
Tožnica kot zavezanka za plačilo okoljske dajatve bi morala pridobiti odločbo o oprostitvi, izdano na podlagi predpisa iz četrtega odstavka 113. člena ZVO-1 - ta predpis pa je v tej zadevi uporabljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 43/05, ki je odločbo, na podlagi katere se ne plačuje okoljske dajatve za rabo goriva v napravi, poimenovalo kot dovoljenje za OP (4. točka prvega odstavka 11. člena). Ker ni sporno, da je tožnica odločbo o oprostitvi, izdano za energent lignit, dobila šele 30. 11. 2011, ni bilo ovire za izdajo izpodbijane odločbe.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe (tudi) po pozivu sodišča ni podpisal, je tožba nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
Ugotovitev, da nameravani poseg ni v skladu z varstvenim režimom, kot ga določata PUP in Strokovne podlage, nima opore v dejanskih ugotovitvah. Tudi drugostopenjski organ je namreč z dopolnitvijo obrazložitve izpodbijane odločitve pojasnjeval le kakšen je varstveni režim območja kompleksnega varstva kulturne dediščine Bitnje, varstveni režim kulturne krajine Bitnje in pomen varovanja cerkve sv. Nikolaja in freske sv. Krištofa na njeni južni fasadi. Zakaj predvidena gradnja stanovanjskega objekta z vidika teh varstvenih režimov ni dopustna, pa nista pojasnila ne organ prve ne organ druge stopnje.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - inšpekcijski zavezanec - skrbnik živali
Po ZZZiv je za živali odgovorna - in je s tem njihova skrbnica - tožnica, kar je tudi trdila v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Do teh okoliščin se toženka ni opredelila, to pa pomeni, da je ostala neugotovljena oziroma neobrazložena identiteta skrbnika živali in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar je po izrecnih določbah ZZZiv odločilnega pomena za izdajo zakonite odločbe.
Poleg tega o tem, zakaj v obravnavani zadevi v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo ni bil možen zgolj začasen odvzem živali in odreditev njihove reje na domu skrbnika, nobena od odločb nima razlogov oziroma je o njih mogoče sklepati zgolj posredno, iz okoliščin, navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. V neposrednem nasprotju z zakonsko ureditvijo pa je ravnanje toženke, ko je prodajo živali v celoti prepustila inšpekcijskemu zavezancu, ne da bi pri tem kakorkoli zagotovila z zakonom predpisano ravnanje s kupnino.
občina - sofinanciranje investicij občin - načrt porabe občine - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določil tretjega odstavka 46. člena in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do občine iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo zahteva pristojni organ. V primeru, da bo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ta ni obstajala, pa bosta morali stranki, če ne bo dogovora, spor glede sredstev po 21. členu ZFO-1 rešiti v postopku pred rednim sodiščem.
Zakonodajalec je v 4. alineji tretjega odstavka 10. člena ZDru-1 posebej opredelil izjemo, ki dopušča oziroma omogoča odstop od siceršnje obvezne uporabe slovenskega jezika, in sicer če gre v poimenovanju društva oziroma zveze za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva oziroma zveze ter zanje slovenski jezik nima ustreznega izraza.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil. v obravnavani zadevi poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave, ni mogoč, saj je podpora glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave Republike Slovenije.