spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani
S priloženo odločbo, na katero se predlagatelj v predlogu sklicuje, so dejstva dokazana. Ta dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na zakonsko določbo 107. a člena ZIS dopušča sodišču, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Ker pritožba iz petega odstavka 107. a člena ZIS ni urejena kot nesuspenzivno pravno sredstvo, sodišče že iz tega razloga ni moglo slediti predlogu glede izpolnitvenega roka, zato je kot primeren rok določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
ZBPP člen 22, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - enaka dejanska in pravna podlaga - zavrženje vloge
Tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istih zadevah le ponovi. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje tožnika pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko staje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola člen 30, 32.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt
V obravnavani zadevi ni sporno, da namerava tožnik graditi objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost na prvem območju kmetijskih zemljišč, izven poselitvenega območja. Glede na določbi 30. in 32. člena pa PUP na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
komunalni prispevek – odmera komunalnega prispevka – pravna podlaga – uporaba v času uvedbe postopka veljavnega občinskega predpisa
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vlogo za odmero komunalnega prispevka vložila 7. 6. 2004. Prehodno določbo prvega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej veljavnih predpisih, je treba razlagati tako, da je v obravnavanem primeru pri odmeri komunalnega prispevka treba uporabiti predpise, ki so veljali na dan 7. 6. 2004 (ne glede na to, da danes ne veljajo več).
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 32, 65, 66. ZUP člen 319.
gradbeno dovoljenje – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – pooblastilo za odločanje – presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacije - postavitev bazne postaje mobilne telefonije
Dejstvo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot državni organ na svoji spletni strani ne objavlja, katere osebe so pooblaščene, samo po sebi ne pomeni, da osebi, ki sta vodili postopek, in oseba, ki je odločala, niso imele ustreznih pooblastil za to. Upravni organ je ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. V projektiranje in projektno dokumentacijo pa zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Pravilno in zakonito je torej stališče upravnega organa, da bi poseg v svoje pravice in pravno varovane koristi morala izkazati tožnica.
ZUP člen 214, 214/1. ZZDej člen 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 9.
nadzor nad delovanjem bolnišnic – odprava nepravilnosti pri poslovanju – načelo zaslišanja stranke – obrazložitev odločbe
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, kljub pozivom na njeno dopolnitev, ni mogoče razbrati niti, za katero zadevo konkretno tožnik želi BPP, zato jo je tožena stranka zavrgla skladno z določbami 37. člena ZBPP.
gradbeno dovoljenje – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – stranski udeleženec – poseg v sosednje zemljišče – nasprotovanje gradnji – izjava stranke
Le na podlagi dejstva, da je tožnica seznanjena z gradnjo in da se strinja z izvedbo opornega zidu v predvidenem obsegu ter s pregledom terena, ki ga bo pred gradnjo zidu opravil geomehanik, ni mogoče govoriti o strinjanju z načrtovano gradnjo, upoštevaje, da ji je tožnica med drugim nasprotovala zaradi nevarnosti plazenja brežine ob celotni meji obeh njenih zemljišč in je zato zahtevala, da se ta zavaruje z opornim zidom.
gradbeno dovoljenje – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – stranski udeleženec – odmiki – vrsta gradnje
V obravnavani zadevi ni jasno, kaj sploh (v gradbenem smislu) pomeni „funkcionalna preureditev obstoječega dostopa“. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali se ohranja obstoječe stopnišče in na njem postavi nadstrešek (novogradnja nadstreška), ali pa se poruši staro stopnišče in zgradi novo vključno z nadstreškom, ali gre pri stopnišču morebiti za nadomestno gradnjo, ki bi jo PUP posebej dopuščal (v tem primeru že po naravi stvari same odmiki ne morejo biti drugačni, kot jih je imel objekt, ki se nadomešča), medtem ko je nadstrešek še vedno novogradnja ipd.
brezplačna pravna pomoč – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči – ponovna prošnja- zavrženje prošnje
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je tožnica 28. 4. 2014 vložila prošnjo za BPP v zvezi z razvezno pravdo, in sicer za zastopanje na glavni obravnavi 2. 6. 2014. Organ je o tej prošnji odločil z odločbo Bpp 175/2014 z dne 15. 5. 2014 in jo zavrnil. V obravnavani zadevi je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP sicer za isto pravdno zadevo, vendar pa le za pripravljalno vlogo v zvezi z moževim odgovorom na njeno razvezno tožbo. Navedeno med strankama ni sporno. To pa pomeni, da nova prošnja za BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno v Bpp 175/2014, in bi moral organ o njej odločiti po vsebini.
orožni list - podaljšanje veljavnosti orožnega lista – zadržek javnega reda - pravnomočna odločba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki temelji na pravnomočnih upravnih odločbah in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz razloga 2. točke 14. člena ZOro-1 pristojni organ zavrne podaljšanje orožnega lista posamezniku zaradi zadržkov javnega reda. Po 2. alinei prvega odstavka 15. člena ZOro-1 pa so zadržki javnega reda podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
ZUS-1 člen 38, 38/1, 38/3. ZGO-1 člen 50, 50a, 50a/1.
soglasje za poseg v varovani pas javne ceste – upravni spor – upravni spisi – odločanje brez upravnih spisov
V obravnavanem primeru toženka tudi na ponovni poziv sodišča ni odgovorila na tožbo in ni poslala upravnih spisov. Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo preizkusiti ne kakšen zahtevek je bil vložen, ne ali ga je prva tožnica vložila v svojem imenu ali v imenu druge tožnice kot njena pooblaščenka. Zato tudi ni moglo presoditi, ali je izpodbijani akt zakonit in izdan v zakonitem postopku, kot je to dolžno storiti na podlagi vložene tožbe. Breme dokazovanja v tem obsegu je na strani toženke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, ki ga zahteva zakon, ni izkazala.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - sprožitev sodnega postopka - domneva strinjanja s predlagano mejo
Z izpodbijano odločbo je bila evidentirana meja med zemljiščema, s katero se tožnica ni strinjala, vendar glede navedene meje ni sprožila sodnega postopka, čeprav je bila nanj napotena. GURS je torej imel v določbi četrtega odstavka 39. člena ZEN pravno podlago za domnevo, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje glede navedene parcele.
Upravna organa sta imela v ugotovitvenem postopku dovolj podlage za odločitev. Ugotovila sta, da je za zdravstveno oskrbo tožnice, ki je noseča, tudi med prestajanjem zaporne kazni ustrezno poskrbljeno. Ker je tožnica v preteklosti že zlorabila prekinitev prestajanja zaporne kazni, je upravni organ tožničino prošnjo pravilno zavrnil.
ZVO-1 člen 9, 9/2, 110a, 110a/2, 110d, 156, 156/1, 157, 157/1,157/1-1, 157a. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum člen 1, 7, 7/7. Uredba o odpadkih člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odlaganje odpadkov - odstranitev odloženih odpadkov - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec
Kot registrirani predelovalec odpadkov ter s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi. Ker je po ZVO-1 ukrepe za preprečitev okoljske škode, ki grozi, dolžan v prvi vrsti sprejeti povzročitelj obremenitve, ta pa je v obravnavanem primeru znan, je inšpektor ravnal pravilno, ko je ukrepe za preprečitev grozeče škode naložil tožniku kot povzročitelju obremenitve. Občina bi kot lastnica zemljišč bila dolžna na podlagi 157 a. člena ZVO-1 nositi stroške odstranitve odpadkov le v primeru, ko bi odpadke nezakonito odložil neznani povzročitelj obremenitve.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - očitno neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - preganjanje - osebni razgovor - dokazno breme - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - ugotavljanje stanja v izvorni državi
Toženka ni imela dejanske podlage za oceno, da iz tožnikove prošnje nedvoumno izhaja, da je prišel v Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov (1. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ). Prav tako ni mogla zavrniti prošnje kot očitno neutemeljene na podlagi 2. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, saj tožnikove navedbe v prošnji ne pomenijo dejstev, ki bi bila nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Izpodbijana odločba pa ima zakonito podlago v 3. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ. Dejanja preganjanja državnih oblasti na Kubi v tožnikovem primeru namreč ne dosegajo ravni iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ. Tožnik ni navedel nobenega dejanja, ki bi bilo tako resno ali ponavljajoče, da bi pomenilo hudo kršitev človekovih pravic, ki jih ni mogoče omejiti, niti ni navedel zbira kakšnih različnih ukrepov v smislu 2. alineje omenjene določbe ZMZ. Intenzivnosti dejanj v tožbi niti ne omenja in jih zato tudi ne utemeljuje. Drugačen družbenopolitičen sistem na Kubi, ki v primerjavi z ureditvijo v Sloveniji morebiti pomeni več neposrednega nadzora nad državljani s strani državnih organov glede političnega prepričanja posameznikov, kar vključuje enostrankarski sistem, več nadzora nad svobodo potovanja in večje omejitve pri pridobivanju zasebne lastnine, pa glede na odsotnost tožnikovih argumentov o tem, da gre za prepričljiv subjektivni strah pred posledicami hudih kršitev njegovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ, ne pomeni preganjanja v smislu te določbe. ZMZ loči med izjavo prosilca in osebnim razgovorom. Vendar pa opustitev osebnega razgovora v konkretnem primeru ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka, kajti tožnik je imel možnost podati pravno relevantna dejstva ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, ko ga je zastopal pooblaščenec. Sicer pa v tožbi ne podaja nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi sodišče prepričal, da je opustitev osebnega razgovora lahko vplivala na zakonitost odločitve. Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito je (še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec) deljeno med prosilca in toženko in ga torej ne nosi samo toženka. Glede zavrnitve prošnje za subsidiarno zaščito sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi možno izpodbijano odločbo presoditi (kvečjemu) z vidika druge alineje 28. člena ZMZ v delu, ki se nanaša na nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi, kajti splošno znano dejstvo je, da na Kubi ni notranjega ali mednarodnega oboroženega spopada, tožnik pa ne navaja, da mu v primeru vrnitve na Kubo grozi smrtna kazen ali usmrtitev. Ker tožnik v upravnem postopku in tudi v upravnem sporu ni predložil nobenih informacij o stanju v izvorni državi, ki bi jih bilo mogoče povezati z nevarnostjo, da bi utrpel resno škodo, dejstvo, da toženka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala informacij o stanju v izvorni državi z vidika druge alineje 28. člena ZMZ, v konkretnem primeru ne pomeni kršitve zakona.
URS člen 2, 74. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - pridobljene pravice - poseg v pridobljene pravice - načelo zaupanja v pravo
Ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave, ki osebam zagotavlja, da jim država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se torej lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.