spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani
S priloženo odločbo, na katero se predlagatelj v predlogu sklicuje, so dejstva dokazana. Ta dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na zakonsko določbo 107. a člena ZIS dopušča sodišču, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
Ker pritožba iz petega odstavka 107. a člena ZIS ni urejena kot nesuspenzivno pravno sredstvo, sodišče že iz tega razloga ni moglo slediti predlogu glede izpolnitvenega roka, zato je kot primeren rok določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
ZBPP člen 22, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - enaka dejanska in pravna podlaga - zavrženje vloge
Tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istih zadevah le ponovi. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje tožnika pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko staje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, kljub pozivom na njeno dopolnitev, ni mogoče razbrati niti, za katero zadevo konkretno tožnik želi BPP, zato jo je tožena stranka zavrgla skladno z določbami 37. člena ZBPP.
orožni list - podaljšanje veljavnosti orožnega lista - zadržek javnega reda - pravnomočna odločba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki temelji na pravnomočnih upravnih odločbah in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz razloga 2. točke 14. člena ZOro-1 pristojni organ zavrne podaljšanje orožnega lista posamezniku zaradi zadržkov javnega reda. Po 2. alinei prvega odstavka 15. člena ZOro-1 pa so zadržki javnega reda podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odmiki - vrsta gradnje
V obravnavani zadevi ni jasno, kaj sploh (v gradbenem smislu) pomeni „funkcionalna preureditev obstoječega dostopa“. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali se ohranja obstoječe stopnišče in na njem postavi nadstrešek (novogradnja nadstreška), ali pa se poruši staro stopnišče in zgradi novo vključno z nadstreškom, ali gre pri stopnišču morebiti za nadomestno gradnjo, ki bi jo PUP posebej dopuščal (v tem primeru že po naravi stvari same odmiki ne morejo biti drugačni, kot jih je imel objekt, ki se nadomešča), medtem ko je nadstrešek še vedno novogradnja ipd.
ZUP člen 214, 214/1. ZZDej člen 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 9.
nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga - uporaba v času uvedbe postopka veljavnega občinskega predpisa
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vlogo za odmero komunalnega prispevka vložila 7. 6. 2004.
Prehodno določbo prvega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej veljavnih predpisih, je treba razlagati tako, da je v obravnavanem primeru pri odmeri komunalnega prispevka treba uporabiti predpise, ki so veljali na dan 7. 6. 2004 (ne glede na to, da danes ne veljajo več).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - poseg v sosednje zemljišče - nasprotovanje gradnji - izjava stranke
Le na podlagi dejstva, da je tožnica seznanjena z gradnjo in da se strinja z izvedbo opornega zidu v predvidenem obsegu ter s pregledom terena, ki ga bo pred gradnjo zidu opravil geomehanik, ni mogoče govoriti o strinjanju z načrtovano gradnjo, upoštevaje, da ji je tožnica med drugim nasprotovala zaradi nevarnosti plazenja brežine ob celotni meji obeh njenih zemljišč in je zato zahtevala, da se ta zavaruje z opornim zidom.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola člen 30, 32.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt
V obravnavani zadevi ni sporno, da namerava tožnik graditi objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost na prvem območju kmetijskih zemljišč, izven poselitvenega območja. Glede na določbi 30. in 32. člena pa PUP na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja- zavrženje prošnje
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je tožnica 28. 4. 2014 vložila prošnjo za BPP v zvezi z razvezno pravdo, in sicer za zastopanje na glavni obravnavi 2. 6. 2014. Organ je o tej prošnji odločil z odločbo Bpp 175/2014 z dne 15. 5. 2014 in jo zavrnil.
V obravnavani zadevi je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP sicer za isto pravdno zadevo, vendar pa le za pripravljalno vlogo v zvezi z moževim odgovorom na njeno razvezno tožbo. Navedeno med strankama ni sporno. To pa pomeni, da nova prošnja za BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno v Bpp 175/2014, in bi moral organ o njej odločiti po vsebini.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 32, 65, 66. ZUP člen 319.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pooblastilo za odločanje - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacije - postavitev bazne postaje mobilne telefonije
Dejstvo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot državni organ na svoji spletni strani ne objavlja, katere osebe so pooblaščene, samo po sebi ne pomeni, da osebi, ki sta vodili postopek, in oseba, ki je odločala, niso imele ustreznih pooblastil za to.
Upravni organ je ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. V projektiranje in projektno dokumentacijo pa zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Pravilno in zakonito je torej stališče upravnega organa, da bi poseg v svoje pravice in pravno varovane koristi morala izkazati tožnica.
ZUS-1 člen 38, 38/1, 38/3. ZGO-1 člen 50, 50a, 50a/1.
soglasje za poseg v varovani pas javne ceste - upravni spor - upravni spisi - odločanje brez upravnih spisov
V obravnavanem primeru toženka tudi na ponovni poziv sodišča ni odgovorila na tožbo in ni poslala upravnih spisov. Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo preizkusiti ne kakšen zahtevek je bil vložen, ne ali ga je prva tožnica vložila v svojem imenu ali v imenu druge tožnice kot njena pooblaščenka. Zato tudi ni moglo presoditi, ali je izpodbijani akt zakonit in izdan v zakonitem postopku, kot je to dolžno storiti na podlagi vložene tožbe. Breme dokazovanja v tem obsegu je na strani toženke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, ki ga zahteva zakon, ni izkazala.
Toženka tožniku neutemeljeno očita splošno neverodostojnost. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi pri presoji tega elementa upoštevala (tedanjo) mladoletnost tožnika. V tej luči in ob upoštevanju, da je tožnik navedel, da je imel doma družinske težave, po presoji sodišča od njega ni mogoče pričakovati, da bo situacijo pojasnil in o družinskim težavah obširno in natančno odgovarjal uradni osebi že ob prvem srečanju z njo brez ustrezne obravnave. Osebam, pri katerih obstaja sum, da so bile trpinčene oziroma zlorabljene, še zlasti mladoletnim, bi moral namreč organ zagotoviti posebno obravnavo ob sodelovanju ustrezne usposobljene osebe.
Družinske težave, kot jih zatrjuje tožnik, ne pomenijo preganjanja v smislu ZMZ, torej preganjanja, ki bi temeljilo na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju. Praksa EU sicer ni enotna, vendar pa se mednarodna zaščita priznava v glavnem v zvezi z nasiljem nad ženskami (kot posebno družbeno skupino), ne pa v zvezi z nasiljem staršev nad otroki. Prav tako v konkretni zadevi ni izkazano, da bi tožnik po vrnitvi v izvorno državo, sedaj ko je že polnoleten, bil (ponovno) potencialna žrtev trgovine z ljudmi. Pač pa sodišče v zvezi z vprašanjem, ali je podana pravica tožnika do subsidiarne zaščite, ugotavlja, da je toženka preuranjeno zaključila, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ. Glede vprašanja obstoja družinskega nasilja bi namreč toženka morala v postopku razčistiti oziroma ugotoviti intenzivnost maltretiranja tožnika s strani očeta ter raziskati, kakšne so realne možnosti, da bi bil tožnik na Kosovem deležen ustrezne zaščite.
izvolitev v sodniško funkcijo - obrazložitev odločbe - načelo enakosti
Narava odločanja v tovrstnih zadevah (izvolitev sodnika) je dejansko v pretežni meri strokovna, saj je izbira prijavljenih kandidatov po opravljenem razgovoru v pristojnosti tožene stranke. Že zato je sodna presoja v teh postopkih zadržana in usmerjena v presojo, ali obrazložitev izpodbijanega akta zadosti pogojem iz 214. člena ZUP.
Ne glede na to, da je Sodnemu svetu na podlagi 28. člena ZS dana pristojnost, da predlaga Državnemu zboru kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo oziroma da ga sama imenuje v višji sodniški naziv, pa to ne pomeni, da je njegova presoja povsem prosta in da ne vključuje dolžnosti obrazložitve izpodbijanega akta.
ZUP člen 260, 260-1, 260-5. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54, 54/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Postopek je bil obnovljen, ker je upravni organ izvedel za nova dejstva in ker je po ponovnem pregledu vloge ugotovil, da je izjava, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada in ni vključena v operativni program razvoj okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, neustrezna ter vloga ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa. Po dokončnosti sklepa so bili torej najdeni novi dokazi, izvedelo pa se je tudi za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva in dokazi znani in uporabljeni pri izdaji navedenega sklepa.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZTuj-2 člen 37, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4, 55/1-5.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - zavrženje prošnje - isto dejansko stanje in ista pravna podlaga - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nezakonito prebivanje v RS - prekršek
Upravni organ lahko zavrže vlogo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP le, če sta tako dejansko stanje kot pravna podlaga za odločitev enaka kot v že pravnomočno končanem postopku. Glede pravne podlage toženka omenja določilo 5. alineje prvega odstavka 43. člena ZTuj-2. Vendar je tožnik med drugim ugovarjal, da bi upravni organ pri uporabi omenjenega določila moral upoštevati odločbo, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost določbe ZTuj-2, ki ureja vprašanje, kdaj oseba vstopi v položaj nezakonitega prebivanja v Sloveniji. Toženka tega ugovora ni vključila v obrazložitev sklepa, tako da je tožnik lahko samo navidezno uresničeval procesno pravico, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Sodišče ugotavlja še, da je od prve odločitve o tožnikovi prošnji do vložitve prošnje v obravnavani zadevi preteklo skoraj dve leti. To pa je že tako dolgo obdobje, da z vidika razlogov za domnevo, da se prosilec ne bo podrejal pravnemu redu RS, lahko pomeni spremenjeno dejansko stanje glede na obnašanje prosilca. Zakonodajalec namreč ni določil, da je ta domneva avtomatično izpolnjena, čim je prosilec storil kakršen koli prekršek, ne glede na to, kdaj ga je storil, v kakšnih okoliščinah, in ne glede na težo prekrška in morebitni izbris iz evidence.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS člen 2, 12. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 222, 222/1, 222/4.
sprejem v državljanstvo - izredna naturalizacija - razlogi na področju šolstva - vezanost na zahtevek stranke - zahteva za dopolnitev nepopolne vloge - instrukcijski rok
Tožnica je sama zaprosila za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS, in sicer iz razlogov na področju šolstva, tega svojega zahtevka pa pozneje ni modificirala oziroma naknadno spremenila, četudi jo je toženka, ki je na zahtevek stranke v postopku vezana, seznanila z negativnim obrazloženim mnenjem pristojnega resornega organa za področje šolstva. Ob upoštevanju obrazloženega negativnega mnenja MIZKŠ je Vlada RS ugotovila, da za tožnico ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo. Zato je toženka pravilno ugotovila, da pogoji za sprejem tožnice v slovensko državljanstvo niso podani, in je prošnjo utemeljeno zavrnila.
S tožbenim ugovorom, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker da toženka tožnice ni pozvala k dopolnitvi nepopolne vloge v roku 5 delovnih dni iz 1. odstavka 67. člena ZUP, se sodišče ne more strinjati, saj gre za instrukcijski rok, s katerim pa zakonodajalec upravnih organov ni kakorkoli prekludiral glede (morebitne omejitve) možnosti sprejema različnih možnih vsebinskih ali procesnih odločitev.