Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članice eu - predaja prosilca odgovorni državi članici eu - predaja prosilca hrvaški - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - upravni spor - začasna odredba
Drugi odstavek 3. člena Dublinske uredbe sicer omogoča, da če prosilca za mednarodno zaščito v določeno državo ni mogoče vrniti, prošnjo obravnava Slovenija. Vendar to velja za tiste primere, kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V konkretnem primeru te okoliščine niso podane, saj po mnenju sodišča v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in ne nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tožnik pa tudi ni predložil nobenih dokazov za to, da ga hrvaške oblasti ne bi bile sposobne ustrezno zaščititi pred napadi nasprotnikov njegove vere.
Kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočnostjo te sodbe, bi to pomenilo, da se tožnika izroči Republiki Hrvaški. Če bi bil nato sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se ta zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, saj se tožnik ne bi več nahajal tu. S tem pa bi bila kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - neizvršitev odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - paricijski rok
S predlogu priloženo odločbo so zatrjevana dejstva – da je zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ker te prireja brez koncesije vlade, in da zavezanec te odločbe ne izvrši – dokazana. Ta dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na določbo 107.a člena ZIS dopušča sodišču, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletne strani, preko katere se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Namen ukrepa namreč ni onemogočitev dostopa uporabnikom do spletne strani, kjer se prirejajo igre na srečo, temveč omejitev dostopa oziroma njegova otežitev. Kot primeren rok, katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče tako določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja- zavrženje prošnje
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je tožnica 28. 4. 2014 vložila prošnjo za BPP v zvezi z razvezno pravdo, in sicer za zastopanje na glavni obravnavi 2. 6. 2014. Organ je o tej prošnji odločil z odločbo Bpp 175/2014 z dne 15. 5. 2014 in jo zavrnil.
V obravnavani zadevi je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP sicer za isto pravdno zadevo, vendar pa le za pripravljalno vlogo v zvezi z moževim odgovorom na njeno razvezno tožbo. Navedeno med strankama ni sporno. To pa pomeni, da nova prošnja za BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno v Bpp 175/2014, in bi moral organ o njej odločiti po vsebini.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga - uporaba v času uvedbe postopka veljavnega občinskega predpisa
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vlogo za odmero komunalnega prispevka vložila 7. 6. 2004.
Prehodno določbo prvega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej veljavnih predpisih, je treba razlagati tako, da je v obravnavanem primeru pri odmeri komunalnega prispevka treba uporabiti predpise, ki so veljali na dan 7. 6. 2004 (ne glede na to, da danes ne veljajo več).
orožni list - podaljšanje veljavnosti orožnega lista - zadržek javnega reda - pravnomočna odločba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki temelji na pravnomočnih upravnih odločbah in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz razloga 2. točke 14. člena ZOro-1 pristojni organ zavrne podaljšanje orožnega lista posamezniku zaradi zadržkov javnega reda. Po 2. alinei prvega odstavka 15. člena ZOro-1 pa so zadržki javnega reda podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
ZUS-1 člen 38, 38/1, 38/3. ZGO-1 člen 50, 50a, 50a/1.
soglasje za poseg v varovani pas javne ceste - upravni spor - upravni spisi - odločanje brez upravnih spisov
V obravnavanem primeru toženka tudi na ponovni poziv sodišča ni odgovorila na tožbo in ni poslala upravnih spisov. Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo preizkusiti ne kakšen zahtevek je bil vložen, ne ali ga je prva tožnica vložila v svojem imenu ali v imenu druge tožnice kot njena pooblaščenka. Zato tudi ni moglo presoditi, ali je izpodbijani akt zakonit in izdan v zakonitem postopku, kot je to dolžno storiti na podlagi vložene tožbe. Breme dokazovanja v tem obsegu je na strani toženke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, ki ga zahteva zakon, ni izkazala.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odmiki - vrsta gradnje
V obravnavani zadevi ni jasno, kaj sploh (v gradbenem smislu) pomeni „funkcionalna preureditev obstoječega dostopa“. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali se ohranja obstoječe stopnišče in na njem postavi nadstrešek (novogradnja nadstreška), ali pa se poruši staro stopnišče in zgradi novo vključno z nadstreškom, ali gre pri stopnišču morebiti za nadomestno gradnjo, ki bi jo PUP posebej dopuščal (v tem primeru že po naravi stvari same odmiki ne morejo biti drugačni, kot jih je imel objekt, ki se nadomešča), medtem ko je nadstrešek še vedno novogradnja ipd.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola člen 30, 32.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt
V obravnavani zadevi ni sporno, da namerava tožnik graditi objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost na prvem območju kmetijskih zemljišč, izven poselitvenega območja. Glede na določbi 30. in 32. člena pa PUP na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - poseg v sosednje zemljišče - nasprotovanje gradnji - izjava stranke
Le na podlagi dejstva, da je tožnica seznanjena z gradnjo in da se strinja z izvedbo opornega zidu v predvidenem obsegu ter s pregledom terena, ki ga bo pred gradnjo zidu opravil geomehanik, ni mogoče govoriti o strinjanju z načrtovano gradnjo, upoštevaje, da ji je tožnica med drugim nasprotovala zaradi nevarnosti plazenja brežine ob celotni meji obeh njenih zemljišč in je zato zahtevala, da se ta zavaruje z opornim zidom.
ZUP člen 214, 214/1. ZZDej člen 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 9.
nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 32, 65, 66. ZUP člen 319.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pooblastilo za odločanje - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacije - postavitev bazne postaje mobilne telefonije
Dejstvo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot državni organ na svoji spletni strani ne objavlja, katere osebe so pooblaščene, samo po sebi ne pomeni, da osebi, ki sta vodili postopek, in oseba, ki je odločala, niso imele ustreznih pooblastil za to.
Upravni organ je ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. V projektiranje in projektno dokumentacijo pa zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Pravilno in zakonito je torej stališče upravnega organa, da bi poseg v svoje pravice in pravno varovane koristi morala izkazati tožnica.
Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, kljub pozivom na njeno dopolnitev, ni mogoče razbrati niti, za katero zadevo konkretno tožnik želi BPP, zato jo je tožena stranka zavrgla skladno z določbami 37. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - udeležba na demonstracijah - strah pred uvedbo kazenskega postopka
Dogodki, ki jih opisuje tožnica, ne dosegajo standarda preganjanja, kot je opredeljeno v 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZMZ. Za pojem preganjanja ne zadoščajo posamezni primeri groženj. Tožnica ni navedla prepričljivih razlogov, da bi bila ob vrnitvi v izvorno državo spoznana kot udeleženka demonstracij, saj na protestih, ki se jih je udeležila, nikoli ni bila prisotna policija, deležna ni bila nobenih nevšečnosti, izvorno državo pa je zapustila, še preden je bil končan policijski postopek, in ni izkoristila možnosti, da bi, če bi policija zoper njo podala kazensko ovadbo, svojo nedolžnost dokazovala v sodnem postopku.
Tožnica svoj strah utemeljuje s tem, da je zoper njo še vedno odprta kazenska zadeva, saj so pri hišni preiskavi pri njej doma našli bojne naboje, za katere trdi, da so ji bili podtaknjeni. Po mnenju sodišča pa strah pred uvedbo kazenskega postopka sam po sebi ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - sprožitev sodnega postopka - domneva strinjanja s predlagano mejo
Z izpodbijano odločbo je bila evidentirana meja med zemljiščema, s katero se tožnica ni strinjala, vendar glede navedene meje ni sprožila sodnega postopka, čeprav je bila nanj napotena. GURS je torej imel v določbi četrtega odstavka 39. člena ZEN pravno podlago za domnevo, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje glede navedene parcele.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, to je, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
URS člen 2, 74. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - pridobljene pravice - poseg v pridobljene pravice - načelo zaupanja v pravo
Ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave, ki osebam zagotavlja, da jim država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se torej lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
Toženka tožniku neutemeljeno očita splošno neverodostojnost. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi pri presoji tega elementa upoštevala (tedanjo) mladoletnost tožnika. V tej luči in ob upoštevanju, da je tožnik navedel, da je imel doma družinske težave, po presoji sodišča od njega ni mogoče pričakovati, da bo situacijo pojasnil in o družinskim težavah obširno in natančno odgovarjal uradni osebi že ob prvem srečanju z njo brez ustrezne obravnave. Osebam, pri katerih obstaja sum, da so bile trpinčene oziroma zlorabljene, še zlasti mladoletnim, bi moral namreč organ zagotoviti posebno obravnavo ob sodelovanju ustrezne usposobljene osebe.
Družinske težave, kot jih zatrjuje tožnik, ne pomenijo preganjanja v smislu ZMZ, torej preganjanja, ki bi temeljilo na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju. Praksa EU sicer ni enotna, vendar pa se mednarodna zaščita priznava v glavnem v zvezi z nasiljem nad ženskami (kot posebno družbeno skupino), ne pa v zvezi z nasiljem staršev nad otroki. Prav tako v konkretni zadevi ni izkazano, da bi tožnik po vrnitvi v izvorno državo, sedaj ko je že polnoleten, bil (ponovno) potencialna žrtev trgovine z ljudmi. Pač pa sodišče v zvezi z vprašanjem, ali je podana pravica tožnika do subsidiarne zaščite, ugotavlja, da je toženka preuranjeno zaključila, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ. Glede vprašanja obstoja družinskega nasilja bi namreč toženka morala v postopku razčistiti oziroma ugotoviti intenzivnost maltretiranja tožnika s strani očeta ter raziskati, kakšne so realne možnosti, da bi bil tožnik na Kosovem deležen ustrezne zaščite.