KZ člen 109, 109, 109. ZUS člen 1, 1/3. ZUP člen 2, 2. ZIKS-1 člen 107, 107.
procesna predpostavka - dispozicija tožnika glede tožbenih predlogov oziroma zahtevkov - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - upravni spor
Zmotno je tožbeno stališče, da gre v primeru sporne odločbe Komisije za pogojni odpust v smislu ZUS za posamični akt, prav tako pa je zmotno tožbeno stališče, da tožnik z odpravo tega akta ne bi dosegel izboljšanja svojega pravnega položaja, češ da upravno sodišče o pogojnem odpustu ne more odločati. Zato tožnik nima prav, ko meni, da sporno odločbo tožene stranke lahko napade na podlagi 3. odstavka 28. člena ZUS kot posamični akt. Kadar je namreč treba po določbah ZUS s tožbo izpodbijani akt obravnavati kot dokončni posamični akt (in v tem primeru po zgoraj navedenem gre za takšen akt), tožnik za njegovo izpodbijanje ne more ubrati druge pravne poti, kot je določena v zakonu. Določbe ZUS, ki urejajo pogoje za redni in za subsidiarni upravni spor, so namreč kogentne narave in njihova uporaba v posamezni sporni zadevi ni odvisna od dispozicije tožnika.
Uporaba sicer pomembnega pravila Sodišča ES iz sodbe C-39/97, po katerem se nizka stopnja podobnosti med blagom lahko kompenzira z visoko stopnjo podobnosti med znamkama, pa kljub temu, da sta znamki identični, še vedno pomeni, da je nujno potrebno tudi dokazati in ugotoviti podobnost blaga ali storitev.
ZZVN člen 3/1, 2, 2/1, 3. ZUP člen 238, 238/3, 238, 238/3.
nov dokaz v pritožbi - status žrtve vojnega nasilja
Kršitev pravil o obrazložitvi razlogov za odločitev je nedvomno vplivala na pravilnost oziroma zakonitost odločitve. Namreč drugostopni organ bi pri odločanju o pritožbi moral upoštevati tudi nov dokaz, ki ga je tožnik v dopolnitvi pritožbe uveljavljal (se do njega opredeliti ter z upoštevanjem le tega preizkusiti dokazno oceno prvostopnega organa), saj je tožnik obrazložil zakaj ga ni predložil že v postopku na prvi stopnji (3. odstavek 238. člena ZUP).
Pravilno je stališče upravnega organa prve stopnje, ki mu je toženec pritrdil, da je bil predlog tožnika, da se odloži izvršba odločbe (izvršilnega naslova), preuranjen in je zato njegov predlog zavrgel. Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost, je tudi po mnenju sodišča mogoča šele potem, če naložena obveznost ne bi bila izvršena, in ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po določbi 1. odstavka 291. člena ZUP upravna izvršba lahko opravi le na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Navedeno torej pomeni, da bo tožnik lahko predlagal odložitev izvršbe ob pogojih iz 293. člena ZUP šele, ko bo izdan sklep o dovolitvi izvršbe.
ZUP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZBPP člen 43, 43/3, 43/4, 43, 43/3, 43/4.
dogovor o načinu vračila - opozorilo stranki na uveljavljanje pravice - vračilo neupravičeno prejete pravne pomoči
Iz 3. odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da morata biti način vračila - zlasti npr. ali gre za vračilo v enkratnem znesku ali z obročnim odplačevanjem - in tudi čas vračila sestavna dela izreka odločbe o vračilu neupravičeno prejete pravne pomoči. Zakonodajalec je zavezancu za vračilo neupravičeno prejete pravne pomoči zagotovil posebno ugodnost v določilu 4. odstavka 43. člena ZBPP, ki jo je treba šteti kot posebno upravičenje v okviru načela socialne države, in sicer, da lahko pristojni organ in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj, tak dogovor pa je izvršilni naslov. Iz tega določila in iz razmerja med 3. in 4. odstavkom 43. člena ZBPP izhaja, prvič: da določilo 4. odstavka 43. člena ZBPP pomeni alternativno obliko reševanja spora v okviru upravnega postopka, saj je tak dogovor izvršilni naslov in ni nujno, da je v taki zadevi sploh izdana upravna odločba, če je predhodno sklenjen dogovor o vračilu. In drugič: da bi stranke lahko učinkovito izkoristile omenjeno upravičenje in možnost za rešitev spora brez izdaje upravne odločbe, mora tožena stranka zavezanca v skladu z določilom 1. in 2. odstavka 7. člena ZUP opozoriti na to možnost.
Poglavitni tožbeni očitek v zvezi z analizo podobnosti med primerjanimi znaki "EPI" ter "EPI LESEPREIS" in "EPI READING BADGE" je, da je tožena stranka napačno določila besedico "EPI", ki je vsem znakom skupna, kot dominantni element, ter napačno vodila preostali besedi v znakih "LESEPREIS" in "READING BADGE", ki v prevodu pomenita bralna značka, kot opisovalni del znamke. Da je mogoče besedico "EPI" izločiti iz preostalega teksta kot njen dominantni del, je morala tožena stranka ugotoviti, da v nekem pogledu izstopa napram preostalemu delu, to je besedama "LESEPREIS" odnosno "READING BADGE"; tožena stranka je ugotovila, da je med besedami presledek, za besedico "EPI" ugotovi, da je brez pomena in torej fantazijska, besedama "LESEPREIS" in "READING BADGE" pa pripiše enoznačni pomen, to je bralna značka. Tožena stranka je po mnenju sodišča pravilno določila te besede kot opisovalni del znakov, saj povprečnemu potrošniku tudi po mnenju sodišča lahko pomenita le to, kar je njun direktni prevod, to je bralna značka.
CZ člen 143, 154, 154/3-c. ZDDV člen 22, 22/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 36.
davčna osnova pri začasnem izvozu na oplemenitenje - carina - DDV - naknaden obračun carinskih dajatev
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta - vrnitev v prejšnje stanje - patent
Tudi če gre pri zamudi roka iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 za zamudo materialnega prekluzivnega roka, po presoji sodišča to ne pomeni, da bi institut vrnitve v prejšnje stanje v tem primeru bil izključen, saj za ta institut veljajo določbe posebnega upravnega postopka v ZIL-1 in je kot izključitvene razloge potrebno upoštevati primere iz 5. odstavka 68. člena ZIL-1 ter ne določb ZUP. Tudi Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče v zvezi z uporabo instituta nadaljevanja postopka po zamudi iz 67. člena ZIL-1 (ki ga je po mnenju sodišča upoštevati tudi v tem primeru), da razlikovanje med materialnimi in procesnimi roki za uporabo instituta ni pravno relevantno, ker v določbi 67. člena ZIL-1 takih omejitev ni (takih omejitev tudi ni v 68. členu ZIL-1).
davčna olajšava - uveljavljanje davčne olajšave v pripombah na zapisnik - nepredložen davčni obračun - davek od dobička pravnih oseb
Glede na določbo 202. člena ZDavP davčni zavezanci primarno uveljavljajo davčne olajšave oziroma znižanje davčne osnove v davčnem obračunu. Kolikor se izkaže, da davčni obračun ni bil pravilen, pa ZDavP v citirani določbi davčnim zavezancem omogoča uveljavljanje olajšav do izdaje odmerne odločbe, ki v takšnem primeru predstavlja v bistvu popravek davčnega obračuna. Tožeča stranka pa davčnega obračuna sploh ni predložila. Res je sicer, da je davčno olajšavo uveljavljala že v pripombah na zapisnik, torej pred izdajo odmerne odločbe. Vendar pa je po presoji sodišča za odločitev v konkretni zadevi bistvenega pomena to, da davčni obračun sploh ni bil predložen, zato tožeča stranka davčne olajšave v pripombah na zapisnik ni mogla uspešno uveljavljati.
akontacija dohodnine - dobiček iz kapitala - dohodnina
Določbo 2. točke 1. odstavka 89. člena ZDoh-1 je šteti kot izjemo od splošnega pravila, po katerem se zahteva desetletno lastništvo nepremičnine, in s tem kot določbo, ki ob splošnem pogoju, tokrat triletnega lastništva, določa za to, da se davek ne plača, še posebna pogoja, to je prijavljeno stalno bivališče in dejansko bivanje v nepremičnini.
državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - denacionalizacija
Zakonska ureditev, vsebovana v 9. členu ZDen, po kateri se upravičenost do denacionalizacije veže na jugoslovansko državljanstvo razlaščenca v času nacionalizacije, ni v neskladju z Ustavo RS. Razlikovanje med denacionalizacijskimi upravičenci na podlagi državljanstva ni nedopustno, ker je zakonodajalec za takšno ureditev imel stvarno utemeljene razloge, ki so razvidni iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997.
Tožena stranka je utemeljeno pripisala večji pomen začetnim črkam, na katere je načeloma povprečni potrošnik res najbolj pozoren, kot tudi tuji črki "Y", ki ima kot tuj element poudarjeno distinktivnost, saj daje različen vizualni vtis izpodbijani znamki glede na znamko tožeče stranke. Sodišče meni, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je ugotovila, da kljub načelu, da besede, ki vsebujejo večino enakih črk, lahko delujejo podobno, v obravnavanem primeru enake štiri črke od sedmih pri primerjanih znakih še ne naredijo znakov obravnavanih znamk zamenljivo podobnih.
ZUP člen 219, 220, 221. ZOPNN člen 35, 40, 35, 40. Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu člen 5, 6, 8, 5, 6, 8. Pravilnik o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu člen 5, 5.
delna odločba - upravni postopek
Zgolj napačno poimenovanje odločbe (delna namesto začasna odločba) ob ugotovitvi, da je iz nje jasno in nedvoumno razvidno, da je bila tožnici z odločbo dodeljena akontacija (torej predplačilo) sredstev in da bo o dokončno ugotovljeni škodi odločeno s posebno odločbo, ni v ničemer bistveno vplivalo na vsebinsko pravilnost odločbe. Zato je upravni organ ravnal pravilno in zakonito, ko je s kasneje izdano odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, dokončno odmeril sredstva, ugotovil višino prejete akontacije in obračunal razliko med dokončno odmerjenimi in med prejetimi sredstvi akontacije.
Tudi, če so določene parcele po prostorskem aktu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta - obvezna razlaga odloka
Glede na določbe PUP gradbenega dovoljenja za to območje ni mogoče izdati tudi zato, ker v PUP sploh niso določeni pogoji, pod katerimi bi bilo mogoče izdati gradbeno dovoljenje (na primer gabariti in podobno). Dopustna so le dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje, torej vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
Obvezna razlaga posega v PUP v taki meri, da daje normi – odloku vsebino, ki je ob uveljaviti ni imel. Tako dejansko ne gre za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa. Taka sprememba pa je dopustna le po postopku, kot velja za sprejem odloka, na kar je že večkrat opozorilo tudi Ustavno sodišče RS v svojih odločbah. Navedena Obvezna razlaga je zato v nasprotju z zakonom in je zato sodišče ni dolžno uporabiti.
davek od osebnih prejemkov - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - prikrito izplačilo plač - prispevki za socialno varnost
Da so izplačila bila opravljena, ni sporno. Zato je nesporne prejemke potrebno zgolj pravilno pravno kvalificirati (stvarno pripisovanje dohodka) v skladu z njihovo vsebino. Ker je bila narava dela enaka delu po pogodbi o zaposlitvi, ugotovljena dejstva pa kažejo, da so bile avtorske pogodbe sklenjene izključno z namenom, da se zniža davčna osnova, sta davčna organa upravičeno dohodek pripisala pogodbi o zaposlitvi (izplačila štela kot prikrito izplačilo plač) in tožeči stranki naložila plačilo ustreznih davkov in prispevkov.
ZDavP člen 39, 39/1-3, 39, 39/1-3. ZDDV člen 34, 40, 40/6.
davčna številka na računu kot identifikacijski znak davčnega zavezanca - ocena davčne osnove - nevodenje evidenc nabave in porabe pijač - račun - DDV
Sporno je vprašanje, ali je tožnik dolžan plačati DDV od realiziranega prometa, ki ga je prvostopni organ ugotovil na podlagi ocene iz 3. alinee 1. odstavka 39. člena ZDavP, po kateri davčni organ ugotovi davčno osnovo z oceno, če ugotovi, da temelji davčna napoved oz. davčni obračun na neresničnih ali nepravilnih podatkih. Ta ugotovitev sloni na utemeljitvi prvostopnega organa, ki ugotavlja, da evidenca nabave in porabe pijač ne vsebuje prodajnih cen za posamezne artikle. Prodajne ceno z označbo datumov spremembe cen pa tožnik ni vodil, kar pomeni, da tožnik ni imel predpisanih evidenc. Ob takem stanju stvari je tudi po mnenju sodišča prvostopni organ utemeljeno pristopil k oceni davčne osnove, ki jo je tudi pojasnil, pri čemer je razvidno, da je izhajal iz podatkov, ki jih je tožnik vodil in iz cenika, ki ga je imel tožnik.
ZDen člen 44, 44/1, 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
vrednotenje nepremičnin - denacionalizacija
Za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila je dovolj, da se je v 60-metrskem pasu ob javni dovozni cesti nahajal katerikoli del zemljišča. V obravnavani zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tudi napačno uporabljeno materialno pravo, ker se pri odločanju ni upoštevalo stanje zemljišč ob odvzemu iz posesti in dejstva, da je parcela osnovna enota zemljiškega katastra.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana
Pojem cestno podjetje zakonsko ni opredeljen v tem smislu, da bi se lahko nanašal le na podjetja, ki se imenujejo cestna. To pa pomeni, da se lahko nanaša tudi na komunalna podjetja, kolikor so v tistem času gospodarila s cestami in so imele ceste med svojimi osnovnimi sredstvi.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana
S tem, ko pri podjetju A.A.A. ne gre za podjetje iz točke j) 7. alinee 2. člena ZVV, ni izpolnjen eden od zakonskih pogojev za priznanje statusa vojnega veterana