omejevanje konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - usklajeno ravnanje - poslovanje z bankomati - medbančna provizija za dvige na bankomatih
Pri dokazovanju (dejanskega) usklajenega delovanja podjetij se je mogoče opreti tako na neposredne okoliščine, ki dokazujejo njihovo koordinacijo glede relevantnih dejstev, kot na posredne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o njihovem ravnanju na trgu kot rezultatu koordinacije med njimi.
denacionalizacija - denacionalizacija podržavljenega podjetja - pravica do odškodnine - odškodnina v višini valorizirane kupnine
Pri določbi 6. odstavka 42. člena ZDen je poudarek na dejstvu, da je denacionalizacijski upravičenec „svoje premoženje“ pridobil nazaj z nakupom. Namen je v tem, da se omogoči denacionalizacijo tudi osebi, ki je svoje premoženje pridobila z lastnimi sredstvi nazaj. Premoženje, ki je bilo podržavljeno, zato ob denacionalizaciji zaradi nakupa nima statusa družbenega premoženja. Nujna je zato presoja podržavljenega in kupljenega premoženja, pri kateri je treba izhajati iz identitete takega premoženja v stvarnem kot pravnem pogledu. Le če se ugotovi, da je identiteta podana, je možno uporabiti določbo 6. odstavka 42. člena ZDen.
Vnuk je nadomestni upravičenec po 12. členu ZDen le v primeru, ko po ZD po vstopni pravici vstopi v dedovanje vnuk, kar pa ne velja za obravnavani primer, ko je tožničina mati umrla za prejšnjo lastnico ter tako tožnica kot vnukinja na podlagi vstopne pravice ne bi bila dedinja prvega dednega reda po prejšnji lastnici.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti poslovnih prostorov - doplačilo - merila za upravičenje do doplačila - odškodnina
Upravičenec je do doplačila upravičen tudi, če razlika v vrednosti presega 1/2 prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca v RS v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo, ne glede na to, ali je zmanjšanje vrednosti bistveno ali ne.
Določba 2. stavka 3. odstavka 26. člena ZDen ni kriterij, ki mora biti kumulativno podan s kriterijem v 1. stavku 3. odstavka 26. člena ZDen, pač pa dodatni kriterij, ki omogoča upravičencu pridobiti odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnine tudi v primeru, ko pogoja 30 % ne bi dosegel. Gre za merilo, ki pri večjih vrednostih korigira merilo 30 %.
Pri celoviti presoji podobnosti znamk se ni mogoče vedno omejiti zgolj na ugotavljanje gole podobnosti med primerjanimi znaki (per se), temveč je treba upoštevati številne elemente, zlasti pa prepoznavnost predhodne znamke na tržišču, ki je lahko prepoznavna zaradi močnega notranjega razlikovalnega učinka in/ali intenzivne uporabe na tržišču.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - akt v obliki predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev akta
Zgolj pavšalna in z ničemer izkazana trditev tožene stranke, da bodo povečani stroški komunalne ureditve, da komunalni vodi in druga komunalna infrastruktura v primeru gradnje tožeče stranke ne bi potekala po optimalno načrtovanih trasah, ne zadošča za sprejetje začasnih ukrepov po določbi 83. člena ZUreP-1. Okoliščine, da so za sprejetje podzakonskega predpisa o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora izpolnjeni zakonski pogoji, morajo izhajati že iz obrazložitve predloga odloka, ki ga pa sodišče med listinami, ki jih je predložila tožena stranka, ni našlo, niti to ne izhaja iz njenega odgovora na tožbo. Le navedba razlogov za sprejetje začasnih ukrepov bi omogočala stranki, na katero se Odlok nanaša, in tudi sodišču, kontrolo tega, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/8, 79/9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za odmero komunalnega prispevka - izdaja gradbenega dovoljenja
V obravnavanem primeru je bila zoper zavrnilno odločbo o odmeri komunalnega prispevka vložena pritožba, o kateri ni bilo odločeno v roku 30 dni, kot to zahteva 8. odstavek 79. člena ZPNačrt. Kadar pa o odmeri ni odločeno v roku, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (9. odstavek 79. člena ZPNačrt).
Investitor mora v obravnavanem primeru plačati komunalni prispevek občini, čeprav zatrjuje, da je s svojimi sredstvi prispeval h komunalni opremljenosti zemljišča. Program opremljanja sicer omogoča zmanjšanje komunalnega prispevka investitorju, vendar (med drugim) ob pogoju brezplačnega prenosa lastništva na delu zemljišč, predvidenih za odkup, zaradi izgradnje javnega dobra, na lokalno skupnost. Tožnik pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v zvezi z opremljanjem stavbnega zemljišča z lokalno skupnostjo podpisana kakršna koli pogodba v smislu 78. člena ZPNačrt, ki bi mu tudi lahko omogočala zmanjšanje komunalnega prispevka.
DDV - vračilo DDV - odbitek vstopnega DDV - prenos lastninske pravice na nepremičninah - zakup nepremičnin - zloraba pravic
Tožnik ni dokazal, da je nepremičnine nabavil za namene svojih obdavčenih transakcij; gre pa tudi za zlorabo pravic. Tožnik namreč ni imel sklenjenih najemnih pogodb, prav tako ni razvidno, da bi z najemniki sklenil dogovor v smislu 3. odstavka 27. člena ZDDV-UPB4. Po mnenju sodišča je davčni zavezanec že v trenutku pridobitve nepremičnin dolžan zagotoviti verodostojne listinske dokaze, s katerimi izkaže namen opravljanja z DDV obdavčene dejavnosti. Tožnik kljub izpolnjevanju formalnih pogojev (računov in v nekaterih primerih pravno veljavnih pogodb o prenosu lastninske pravice) v obdobju, ko je uveljavljal odbitek vstopnega DDV, nepremičnin (blaga) ni uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij (2. odstavek 40. člena ZDDV-UPB4).
davčna izvršba - obveznost izbrisane družbe - izvršba proti družbeniku izbrisane družbe - sklep o ustavitvi postopka - učinkovanje sklepa o ustavitvi postopka
Stališče, da zoper isto osebo za isto denarno terjatev ne moreta vzporedno teči dva izvršilna postopka, je nepravilno.
Po 3. točki izreka sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-7 (Uradni list RS, št. 38/07) v času zadržanja izvrševanja ZFPPod-B ustavitve postopkov iz 1. odstavka 4. člena tega zakona nimajo pravnih učinkov. Pravni učinki sklepa pa glede na njegovo pravno naravo z razveljavitvijo 4. člena ZFPPod-B (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-9, Uradni list RS, št. 58/07) niso mogli ponovno nastopiti. Ustavno sodišče je v 6. točki izreka navedene odločbe odločilo, da se upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B (ki so bili po sklepu Ustavnega sodišča prekinjeni) nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod in s tem, po presoji sodišča, (vsaj) v upravnih postopkih, učinke sklepov o ustavitvi postopka dokončno odpravilo. V teh postopkih namreč, drugače kot v sodnih, sklepa o ustavitvi postopka ni mogoče odpraviti na pritožbo stranke.
V obravnavanem primeru organ pri vizualni presoji besednega dela znaka ni obravnaval kot prevladujočega, temveč ga je opredelil kot vsaj tako pomembnega kot njegovo grafično komponento, zato tudi ni odločil v nasprotju s sodbo Sodišča EU, št. C-488/06 z dne 17. 7. 2008.
Odločba tudi ni obremenjena s kršitvijo pravil postopka (tožnik namreč meni, da bi mu moral organ posredovati odgovor in njegovo dopolnitev prijavitelja znamke na ugovor tožnika), saj določba 2. odstavka 102. člena ZIL-1 nadaljnjih vlog strank (po ugovoru in odgovoru na ugovor) ne predvideva.
ZDDPO-1 člen 8, 11, 68. ZDavP-1 člen 245, 245/1, 245/2. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/2,l 17/3.
dvojno obdavčevanje - preprečevanje dvojnega obdavčevanja - uveljavljanje ugodnosti po Konvenciji - dohodek iz dejavnosti po programu kulturnega sodelovanja - financiranje gostovanja
Če gre za izplačilo dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka v Sloveniji, lahko prejemnik ugodnost po konvenciji uveljavlja z zahtevkom za oprostitev davka, ki bi ga sicer plačal v skladu z zakonom o obdavčenju, preden je dohodek izplačan (1. in 2. odstavek 245. člena ZDavP-1).
Financiranje iz 3. odstavka 17. člena konvencije (sklenjene z Rusko federacijo) se nanaša izključno na financiranje obiska (gostovanja), torej prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroškov, vezanih na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici, ne pa tudi na financiranje stroškov priprave predstav, ki jih v tožbi navaja in dokazuje tožeča stranka.
zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti
Davčni organ zahteva zavarovanje davčne obveznosti pred izdajo odločbe, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo.
ZSPJS člen 49c, 49c/4. ZSS člen 46. ZUS-1 člen 64, 64/2.
plača sodnika - prehod v nov plačni sistem - uvrstitev v plačni razred - prevedba v plačni razred - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - medsebojna primerljivost plač nosilcev treh vej oblasti - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Sodišče meni, da je določbo „vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, ki jo je funkcionar dosegel do dneva prevedbe“ treba razlagati v povezavi z določbami 46. člena ZSS-UPB4, ki urejajo možnost napredovanja posameznih skupin sodnikov (okrajni, okrožni, višji, vrhovni), in z določbo 47. člena prejšnjega besedila ZSS, veljavnega pred uveljavitvijo plačne reforme, ki je prav tako določala plačilne skupine (prvo za okrajne in okrožne sodnike, drugo za višje sodnike in tretjo za vrhovne sodnike). Iz tega izhaja, da je v zvezi z določbo 4. odstavka 49.c člena ZSPJS-UPB7, „ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije“ treba upoštevati le število plačilnih razredov, ki jih je sodnik dosegel pred prevedbo po določbah ZSS v plačilni skupini, v kateri se je nahajal ob prevedbi, ne pa vseh plačilnih razredov, ki jih je sodnik sicer dosegel v svoji karieri. V zadnjem primeru namreč ne bi šlo samo za prevedbo sodnika v novi plačni sistem, temveč pri nekaterih sodnikih tudi za odpravo posledic določenih nelogičnosti plačnega sistema preje veljavnega ZSS, za kar pa v ZSPJS-UPB7 ni podlage.
Ker gre za besedna znaka, je tudi po presoji sodišča ob opravljeni vizualni analizi obeh znakov, ki je vsebovala tudi izčrpno črkovno analizo, organ pravilno dodal, da besednega znaka povprečni potrošnik ne dojema zgolj glede na njegove vizualne elemente, temveč ga praviloma prebere in poveže z morebitnim pomenom in zvenom besede.
upravni spor - stranka v upravnem sporu - pravni interes - prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - pridružitev novega tožnika - izplačilo nagrade in povračilo stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila o pravici drugotožeče stranke do izplačila nagrade in povračila stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki je bila sicer prvotožeči stranki pravnomočno dodeljena. Interes prvotožeče stranke (upravičenca do BPP) je zato v tem delu upravnega spora lahko le dejanske, ne pa pravne narave.
Ne glede na določbe ZPP, ki urejajo pridružitev novega tožnika, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, pri čemer na tek tega roka ne vpliva čas sodnih počitnic, v času katerih ne tečejo procesni roki, saj je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu po svoji naravi materialni prekluzivni rok.
ZSPJS člen 49, 49c. ZSS člen 50, 50/3. ZUS-1 člen 64, 62/2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - prevedba v plačni razred - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - učinki ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča - upoštevanje napredovanj - znižanje sodniške plače - odstotek za delovno dobo - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Tožeča stranka je bila kot višja sodnica pravilno prevedena v plačni razred 52 (izhajajoč iz njenega količnika 3,47) in pravilno uvrščena v 52. plačni razred. V obravnavnem primeru gre za sistemsko ureditev, ki ne upošteva vseh napredovanj, ampak le tista, ki so dosežena na zadnjem sodniškem mestu (torej okrajni sodnik, okrožni sodnik, višji sodnik ali vrhovni sodnik).
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj v denacionaliziran poslovni prostor
Za materialnopravno presojo upravičenosti zahtevka tožnice kot najemnice poslovnega prostora je po zakonski določbi 7. odstavka 25. člena ZDen bistvena ter pravno relevantna ugotovitev o tem, koliko se je vrednost predmetnega poslovnega prostora zaradi vlaganj najemnice kot fizične osebe povečala glede na njegovo vrednost ob podržavljenju.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist
Služnost v javno korist se ustanovi v korist izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja določene infrastrukture in ne v korist zemljišča, na katerem stoji razdelilna transformatorska postaja.
Če je tožnik predlagal ustanovitev služnosti kot upravljavec omrežja električne energije, torej kot izvajalec javne gospodarske službe, jo je predlagal za doseganje javne koristi in gre torej za ustanovitev služnosti v javno korist po ZUreP-1 in EZ.