denacionalizacijski postopek - zavezanec za vrnitev - lastninska pravica - pravica uporabe - razpolaganje z nepremičnino - prepoved razpolaganja - ničnost pravnih poslov
Kot se je izrekla že sodna praksa in kot izhaja tudi iz citiranega 51. člena ZDen, v postopku denacionalizacije pri določanju zavezanca res ni odločilno zgolj stanje v zemljiški knjigi. V času družbene lastnine namreč vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. Potrebno je ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet tega postopka, pri čemer je odločilno stanje v času vračanja. Zgolj oseba, ki ima nepremičnino v svojem premoženju v času vračanja, jo namreč lahko vrne. Prav tako ni izključeno, da v postopku nastopata dva zavezanca tj. zemljiškoknjižni lastnik in oseba, ki je na podlagi pravnega naslova uporabnik nepremičnine.
88. člen ZDen specialna določba, po kateri je nično vsako razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja po določbah ZDen dolžnost vrnitve in ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev, ne glede na to, ali gre za razpolaganje med denacionalizacijskim zavezancem in njegovim sopogodbenikom, ali kom drugim. Glede na pravne učinke izvzetja stvari iz pravnega prometa je tako prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen absolutna in velja tako za denacionalizacijske zavezance kot tudi za vse morebitne nadaljnje sukcesivne pridobitelje. To pa je razlog, zaradi katerega dobra vera oziroma načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more varovati nobenega od njih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 vložil istega dne kot pritožbo zoper to sodbo. To pa pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova BPP. Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena BPP zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za BPP.
ZUreP-2 člen 218. Uredba o spremembah Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21. ZUP člen 213, 213/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - izrek odločbe - jasnost in določnost izreka
Izrek izpodbijane odločbe, iz katerega ne izhaja jasno in nedvoumno, ali je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tožnik (kot fizična oseba A. A.) ali pa pravna oseba B., d.o.o., je nedoločen in nejasen in zato tudi neizvršljiv.
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme (kot ji to nalaga ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdana Uredba o programu opremljanja).
Toženka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje, v njegovo izgradnjo pa ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Po presoji sodišča je utemeljeno stališče, da toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev (ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje). Komunalni prispevek (ki je po svoji vsebini javna dajatev) je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca/cev občini.
ZDDV-1 člen 66. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 106.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava vozil - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik s tožbo po presoji sodišča utemeljeno opozarja, na neustrezno dokazno oceno drugostopenjskega davčnega organa v zvezi z računom z dne 20. 6. 2018. Tožnik ta račun kot dokaz predloži tudi sodišču in na njem je zapisano, da je bila po ceni 0,00 EUR tožniku fakturirana ena ura mehaničnega dela na vozilu Ford Ranger, št. šasije ..., na računu pa je tudi pripis „montaža piskača“. Sodišče ugotavlja, da je šasijska številka pri tem ista, kot številka vozila, v zvezi s katerim je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, pripis o montaži piskača pa je skladen s tožnikovimi trditvami o vgradnji naprave za zvočni opozorilni signal. Vendar pa (drugostopenjski) davčni organ v zvezi s tem predloženim računom (ki je v upravnem spisu predložen z enako vsebino, kot je bil predložen v sodni spis) zaključi le, da ta račun ne dokazuje vgradnje zadevne naprave. Pri tem pa je po presoji sodišča izostala obrazložena dokazna ocena, zakaj davčni organ napravi takšen zaključek, ki ni povzročila zgolj dvoma v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, temveč pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - nabavna vrednost kapitala - ugotavljanje davčne osnove - primerljivo zemljišče - dokazovanje v davčnem postopku - cenitev vrednosti nepremičnine
Davčni organ je pravilno pri svoji odmeri izhajal iz tržnih vrednosti primerljivih nepremičnin v času pridobitve in sam ugotovil tržno vrednost predmetnih nepremičnin v času pridobitve.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Tožnik se je skupaj s starši prostovoljno, na podlagi prošnje očeta in izdane dovolilnice za izselitev, izselil v Italijo, in sicer pod pogoji Londonskega memoranduma. Razlogi za izselitev pa, glede na prej citirane določbe ZPKri, ne predstavljajo pogojev za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, kot je zahteval tožnik, zato je toženka tudi po presoji sodišča zahtevo tožnika utemeljeno zavrnila. Tudi iz sodne prakse tukajšnjega sodišča izhaja, da izbira možnosti selitve po Londonskem memorandumu pomeni prostovoljno selitev oziroma spremembo prebivališča.
davčna izvršba - delna ustavitev izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne trdi, da bi dolgovani znesek plačal v celoti, da organ določenega plačila ni upošteval, oziroma da način poravnavanja obveznosti ni bil pravilen. Tožbeni ugovori se nanašajo na to, da se tožnika terja za davčne dajatve, ki naj bi se določale na osnovi fiktivnega dohodka, tožnika pa naj bi se bremenilo za neživljenjske davke. Tožnik torej dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi in izvršilnega naslova, v tem postopku pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova.
ZDoh-2 člen 15, 36, 37, 37/1, 37/1-3, 44, 44/1, 44/1-3, 45. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 3, 3/1, 3/2.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka - stroški prevoza na delo in z dela - zaposlitev pri tujem delodajalcu - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove
V obravnavanem primeru že na podlagi zakonske ureditve ni mogoče govoriti, da je šlo za stroške prevoza na delo in z dela, saj tožnik niti ne zatrjuje, da je potoval na delo in z dela iz Ljubljane v Nyon (oz. do Ženeve). Potovanje na tedenski oddih (vikend), na počitnice ali na delo k drugemu delodajalcu pa ne pomeni potovanja na delo in z dela pri delodajalcu A.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - odmerna odločba - podatki uradnih evidenc - odločba ZPIZ
Podatki uradnih evidenc so v skladu z določbami ZFU podlaga za ukrepanje davčnih organov v postopku nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in je torej organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je odločil na podlagi posredovanih uradnih podatkov. Vložena tožba zoper odločbo ZPIZ o ugotovitvi zavarovalnega statusa oziroma sodni postopek, ki je tekel v tej zvezi, na odločitev davčnih organov nima oziroma ni imel neposrednega vpliva, saj se ni odrazil v podatkih evidenc oziroma v njihovi spremembi. Vplivala bi lahko šele drugačna odločitev sodišča od tiste, ki jo vsebuje odločba ZPIZ, in ki bi povzročila spremembo evidentiranih podatkov.
vpis v imenik odvetnikov - molk organa - ugoditev tožbi
Toženi stranki je podeljeno javno pooblastilo za odločanje o vpisu v imenik odvetnikov in je nanjo prenesena oblastna funkcija (v zvezi z vpisom oziroma ponovnim vpisom v imenik odvetnikov) za izdajo upravnega akta, ki je lahko predmet upravnega spora, torej je tožbo zaradi molka organa, ki se nanaša na tovrsten upravni akt, dopustno vložiti.
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa upravičena, zato ji je ugodilo in pristojnemu organu naložilo, da v roku 30 dni odloči o tožnikovi vlogi z dne 29. 11. 2019.
brezplačna pravna pomoč - oškodovanec - predkazenski postopek - oškodovanec kot priča - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnji prosilke za odobritev BPP kot oškodovanki v kazensko preiskovalnem postopku ugodila.
Ker ima oškodovanec pravico do pravne pomoči že v predkazenskem postopku, še posebno žrtve nasilja v družini, je tudi 24. člen ZBPP v zvezi s 7. členom ZBPP po mnenju sodišča treba razlagati tako, da ima oškodovanka v zadevi v zvezi z nasiljem v družini verjetne izglede za uspeh, da se tega postopka udeležuje s svojim zagovornikom, ki ga pridobi v sklopu BPP kot oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, saj bo s pomočjo pravnega strokovnjaka lahko poskrbela za zaščito svojih pravic tudi v predkazenskem postopku.
ZUreP-2 člen 156, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme. Take vsebine ne vsebuje niti Odlok o komunalnem prispevku v Občini Hoče - Slivnica (na podlagi katerega je z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek) niti Odlok o programu opremljanja. Toženka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe, v njegovo izgradnjo pa ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Utemeljen je tožbeni ugovor, da toženka komunalnega prispevka na tej podlagi ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev (ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost posameznega merila - pripisano število točk
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, kar v obravnavani zadevi ni sporno, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene, čemur v obravnavanem primeru ugovarja tožnik.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - mladoletni otroci - samska oseba - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Toženka v odgovoru na tožbo dopolnjuje pomanjkljive razloge v izpodbijanem aktu in v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa. Razlogi za sprejeto odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je prvostopenjski organ že zavzel in obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe. Med temeljne procesne garancije poštenega postopka sodi tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta, saj brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. člena in 25. člena Ustave RS.
ZDoh-2 člen 44. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - dokazno breme - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru se sporni stroški nanašajo na poti, ki jih je tožnik opravil v okviru opravljanja pogodbenega dela kot predsednik upravnega odbora oz. revizijske komisije. Da bi šlo za izjemno napotitev s strani naročnika ali izplačevalca dohodka izven kraja običajnega opravljanja dela, tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni zatrjeval niti dokazoval, upoštevaje izjavo družbe A. pa je bilo nedvoumno ugotovljeno, da je tožnik vsa potovanja opravil v okviru svojih rednih zadolžitev; udeleževal se je skupščine, sestankoval z odvetniki, bankami, računovodstvom, se udeleževal vsakoletnega srečanja managementa skupine, obiskoval je povezane družbe v tujini.
vpis v imenik odvetnikov - molk organa - ugoditev tožbi
Tožena stranka v ponovnem postopku, po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da ponovno odloči o predlogu tožnika za vpis v imenik odvetnikov (30 dni od dneva prejema sodbe), pa vse do izdaje te sodbe, nove odločbe o predlogu tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov z dne 7. 12. 2018 ni odločila v celoti, kljub temu, da jo je tožeča stranka na to pozvala. Tožba zaradi molka je zato utemeljena.