mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tako v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
izgradnja komunalne infrastrukture - komunalni priključki - komunalni vodi - pogodba o opremljanju - komunalni prispevek
Sedaj veljavna Gradbeni zakon in ZUreP-2 ne definirata pojma priključka. Po presoji sodišča pa je glede na njegovo nespremenjeno naravo še vedno treba uporabiti razlago iz sodbe X Ips 94/2017, v kateri je Vrhovno sodišče pojasnilo razliko med priključkom in javno (sekundarno) komunalno infrastrukturo, in sicer je navedlo, da se ne razlikujeta zgolj glede lastništva, temveč tudi glede temeljne funkcije. Komunalni priključek je priključek objekta na objekt komunalne oskrbe in njegovo omrežje, možnost priključka pa se ugotavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za posamezen objekt in je torej vezan na izgradnjo določenega objekta, saj šele takrat nastane potreba in dolžnost izgradnje priključka za priključitev na javno infrastrukturo. Skladno s tem za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Funkcija priključka je torej namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Komunalna oprema zemljišča (torej javna infrastruktura in ne priključek) ne more ostati v zasebni lasti, saj jo je tudi v primeru komunalnega opremljanja zemljišča na podlagi pogodbe o opremljanju treba prenesti na občino (157. člen ZUreP-2).
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - procesne predpostavke za upravni spor - dopustnost tožbe - subsidiarni upravni spor - težko popravljiva škoda - stroški postopka
Nevarnosti za nastanek težko popravljive škode kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe tožnika nista uspela izkazati. V zahtevi sta namreč zgolj pavšalno navajala, da od njiju ni mogoče zahtevati, da trpita grobe in nezakonite posege v telo in integriteto, ker bi se morala samotestirati v šoli ob pomoči učiteljev, ki sploh niso pooblaščeni izvajati teste in za to usposobljeni. Tožnika imata možnost, opraviti testiranje v zdravstvenih zavodih, kjer bris odvzame pooblaščeni zdravstveni delavec. V zahtevi sta zgolj pavšalno navajala, da ne moreta obiskovati pouka v šoli in škodo, ki naj bi jim s tem nastajala (glede napredovanja v naslednji razred, neprimerno pridobljenega znanja). Take navedbe o domnevnih posledicah šolanja na daljavo pa same po sebi še ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe, saj tožnika nista pojasnila, zakaj se šolanju na daljavo ne bi mogla izogniti z izpolnitvijo pogojev za obiskovanje šole, namreč pogoja PCT ali samotestiranja.
Škoda ni težko popravljiva, če obstajajo druge možnosti, s katerimi je škodo mogoče preprečiti za čas do pravnomočne odločitve o tožbi.
V skladu s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 9 OT se zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen, prizna 100 točk, medtem ko tretja točka tarifne številke 9 določa, da se za pristop na narok v predhodnem postopku ter udeležba na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, kadar se narok ne opravi, prizna 50 % iz 1. in 2. točke te tarifne številke.
Določbe petega poglavja OT (le te se nanašajo na kazenski postopek) ne utemeljujejo zaključka, da je pregled spisa in posvet s stranko zajet že v postavkah tega poglavja. Ker je navedena storitev zajeta v tarifni številki 39, bi tožena stranka tožniku za navedeno postavko morala priznati priglašene stroške, kakor tudi v zvezi s to postavko priglašene stroške v zvezi z opravljenim delom.
gradbeno dovoljenje - odmik od meje - oporni zid - dopustnost tožbe
Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - Uredba Dublin II - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Tožena stranka je ob sklicevanju na tretjo alinejo 84.a člena ZMZ-1 pravilno sklepala, da so z ravnanjem tožnika izkazane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo pobegnil tudi iz Republike Slovenije, če mu gibanje ne bo omejeno. Ker je tožnik že pred vstopom v Republiko Slovenijo v drugi državi članici že zaprosil za mednarodno zaščito, na odločitev pa ni počakal, poleg tega pa je njegova ciljna država Italija, kot je tožnik večkrat povedal, lahko utemeljeno pričakuje, da bo enako storil tudi v RS.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge
Prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE določa, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu najpozneje v 15. dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. ZIUPDV1, ki pa je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od tega roka odstopil in je določil, da mora delodajalec - ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE - vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da pogoj za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače, določen v 3. alineji prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, ni izpolnjen. Gre za zgolj pavšalno navajanje pravne podlage, zaradi česar izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
mednarodna zaščita - redni postopek - verodostojnost - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev skladnosti in verjetnosti tožnikovih izjav in njegove splošne verodostojnosti je v obravnavani zadevi podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Iz vseh izjav tako ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito kot tudi na osebnih razgovorih, jasno izhaja tožnikovo zasledovanje osnovne zgodbe, da ne ve, zakaj ga je prijela milica, ki ga je začela mučiti po tem, ko mu je zasegla telefon, na katerem je našla sporno fotografijo. Ob takem stanju stvari pa bi morala tožena stranka, če je menila, da gre v navedenem primeru za neskladnost, ki zmanjšuje verodostojnost tožnikovih izjav, z ustreznimi vprašanji pozvati tožnika na razjasnitev in v tem pogledu imeti v obziru, da manjše neskladnosti na splošno ne zmanjšujejo verodostojnosti ugotovljenih dejstev. Nato pa bi morala prosto presojo opraviti ob upoštevanju ustreznega analitično-sintetičnega pristopa in pojasniti, zakaj je neujemanje izjav glede števila navedenih fotografij dovolj resno in se nanaša na dejstva, ki so bistvena za priznanje mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku tožena stranka pomanjkljivo obrazložila izpodbijani sklep, saj ni pojasnila razlogov, ki so jo vodili k zaključku, da za obračun nagrade za opravljanje storitev BPP v konkretnem primeru uporabi tar. št. 23 OT. Tožnica je namreč priglasila nagrado po tar. št. 18/2, ki izrecno predvideva nagrado za postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca. Glede na dejstvo, da je navedena tar. št. kljub spremembi vrste postopka po določbah DZ in ZNP-1 še vedno v veljavi, po presoji sodišča tako vsekakor ne vzdrži stališče tožene stranke, da navedene (delne) zavrnitve priglašene nagrade ni bila dolžna obrazložiti.
začasna odredba - dopustnost tožbe - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - kršitev ustavnih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožena stranka kot izvajalka osnovnošolskega izobraževanja sicer ni organ, ki izvaja javno oblast, niti ni nosilec javnega pooblastila, vendar po presoji sodišča ustavne pravice iz 157. člena URS ni mogoče zožiti samo na dejanja nosilca oblasti. V primeru tožbe za kršitev človekovih pravic s posameznimi dejanji torej ni pomembno kdo je tisti, ki posega v ustavne pravice, saj drugi odstavek 157. člena URS subjekta posega ne opredeljuje.
Tožeča stranka navaja, da dopuščanje ponavljajočih nezakonitih posegov v telo oziroma prepoved izobraževanja že sama po sebi predstavlja nenadomestljivo škodo. Sodišče se z navedenimi tožbenimi trditvami ne strinja, saj tožeča stranka opredeljuje zgolj bodočo morebitno škodo, v zvezi s katero pa ne predlaga nobenega dokaza. Pa tudi če bi se štelo, da je tožeča stranka izkazala težko popravljivo škodo oz. da se le-ta kaže v neustavnosti ureditve, na podlagi katere je bilo odrejeno šolanja na daljavo, je javna korist ostalih učencev, ki samotestiranje izvajajo v šoli in učiteljev, ki v pojavu pandemije zasledujejo pravico do javnega zdravja, večja od pravic tožnikov do izobraževanja v šoli brez testiranja in izkazovanja pogoja PCT.
dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci
Pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ je treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oziroma ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pravilno je stališče, da zgolj dejstvo, da je dokument izdala druga inštitucija in ne organ sam, ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa, ter da ni odločilno vprašanje, kdo je avtor zahtevane informacije.
Dopisa ne vsebujeta nobenih takih podatkov, ki bi bili varovani osebni podatki. Dopis z dne 15. 4. 2019 vsebuje ime in priimek predsednice sveta zavoda, kar ni varovan osebni podatek, dopis z dne 21. 2. 2019 pa imena in priimka dveh uradnikov, prav tako ime in priimek predsednice sveta zavoda ter osebe, ki je javni uslužbenec. V obeh primerih gre torej za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar predstavlja izjemo od izjeme po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Nerelevantne so navedbe prosilca, češ da ima pravico do vpogleda v zahtevane dokumente tudi na podlagi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Zahteva je bila namreč izrecno vložena na podlagi ZDIJZ. Na podlagi določb ZDIJZ pa se ne presoja pravica dostopa do dokumentov z vidika okoliščin posameznega prosilca, ampak z vidika samih informacij, ki so zahtevane, in je treba pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, presojati, ali gre za take informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja, dostopen vsakomur.
javni razpis za sofinanciranje programa - subvencioniranje šolske prehrane - izpolnjevanje pogojev - dokazovanje izpolnjevanja pogojev - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - zahtevek za povrnitev škode
Med strankama je sporno, ali je za izpolnitev pogoja javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo. Napačna je interpretacija, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, saj iz besedila javnega razpisa ne izhaja. To pa pomeni, da je bila vloga predlagatelja, vložena v postopku javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država
Tožnikov opis dogodkov kaže, da relevantne okoliščine nimajo nobene zveze z razlogi za preganjanje (27. člen ZMZ-1) oziroma da ni izkazana resna škoda v smislu intenzivnosti (28. člen ZMZ-1 v povezavi s 26. členom ZMZ-1), kakor tudi ni prepričljivo argumentirana nezmožnost zagotavljanja zaščite v izvorni državi (25. člen ZMZ-1).
ZVV člen 1, 2, 26. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 254.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov je razvidno, da je tožnik v pritožbi izrecno predlagal, da se ponovno zaslišita priči. Drugostopenjski organ se do tega ni opredelil, zaradi česar je zadevni upravni postopek obremenjen z bistveno kršitvijo pravil ZUP.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - neizpolnjevanje pogojev - neizpolnjevanje zakonskih pogojev
Tožnica, četudi se njenim navedbam v celoti sledi, ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Sodišče dodaja, da razume tožnico, ko poudarja, da je zaradi vojne veliko pretrpela, vendar pa so upravni organi in sodišče pri odločanju vezani na zakon in tam predpisane pogoje, ki v konkretni zadevi niso izpolnjeni.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - lobiranje - vpis v register - izjeme lobiranja
Pojem "nejaven" je nasprotje "javnemu", takšen stik pa se lahko kaže v katerikoli obliki izražene volja, hotenja, namere, namena ipd. vplivati na (politično) odločanje pri sprejemanju določenega predpisa. Pomembno pri nejavnem stiku je, da ostane nejaven, to je prikrit oziroma skrit za tretje osebe in za demokratično kontrolo javnosti. Gre torej za situacijo, ki bi jo po zunanjih znakih lahko opisali kot "zavestno in načrtno izogibanje javnosti". Pri tem pa je lahko sporni stik izražen v katerikoli obliki siceršnjega komuniciranja med posamezniki: osebno, pisno, po telefonu, po elektronski poti in drugih komunikacijskih sredstvih, zato se sodišče z vprašanjem načina oziroma oblike komunikacije (po elektronski poti oziroma neposredno na vložišču Državnega zbora) ni podrobneje ukvarjalo.
Po jezikovni in teleološki razlagi zadnjega stavka 14. točke 4. člena ZIntPK sočasnost stika (v obravnavanem primeru: dopisa) z objavo v smislu, da bi moral biti popolnoma identičen dopis poslan in objavljen isti trenutek, ni potrebna, temveč sočasnost skladno s to določbo predstavlja razumen čas oziroma časovno okno med samim „stikom“ (v obravnavanem primeru, pošiljanjem spornih dopisov) ter objavo enake vsebine dopisa, da jih je mogoče šteti kot en dogodek oziroma „stik“, ob upoštevanju, da je zagotovljen namen zakonodaje s področja lobiranja, torej transparentno javno delovanje in sledljivo vplivanje (v obravnavanem primeru na sprejemanje predloga ZPSVIKOB v Državnem zboru).
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Tožnik v tožbi povsem pavšalno in v neskladju z dejstvi, ki jih je navajal v upravnem postopku, pravi, da je imel „probleme“ v izvorni državi. Ti „problemi“ glede na njegove izjave v upravnem postopku namreč nimajo zveze z razlogi za preganjanje ali resno škodo.
denacionalizacijski postopek - zavezanec za vrnitev - lastninska pravica - pravica uporabe - razpolaganje z nepremičnino - prepoved razpolaganja - ničnost pravnih poslov
Kot se je izrekla že sodna praksa in kot izhaja tudi iz citiranega 51. člena ZDen, v postopku denacionalizacije pri določanju zavezanca res ni odločilno zgolj stanje v zemljiški knjigi. V času družbene lastnine namreč vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. Potrebno je ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet tega postopka, pri čemer je odločilno stanje v času vračanja. Zgolj oseba, ki ima nepremičnino v svojem premoženju v času vračanja, jo namreč lahko vrne. Prav tako ni izključeno, da v postopku nastopata dva zavezanca tj. zemljiškoknjižni lastnik in oseba, ki je na podlagi pravnega naslova uporabnik nepremičnine.
88. člen ZDen specialna določba, po kateri je nično vsako razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja po določbah ZDen dolžnost vrnitve in ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev, ne glede na to, ali gre za razpolaganje med denacionalizacijskim zavezancem in njegovim sopogodbenikom, ali kom drugim. Glede na pravne učinke izvzetja stvari iz pravnega prometa je tako prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen absolutna in velja tako za denacionalizacijske zavezance kot tudi za vse morebitne nadaljnje sukcesivne pridobitelje. To pa je razlog, zaradi katerega dobra vera oziroma načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more varovati nobenega od njih.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 43, 43/1. ZIZ člen 286a, 287.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - upravni spor - pravna korist - pravni interes - ničnost
Postopek razrešitve ne more vplivati na pravice in dolžnosti upnikov, dolžnikov in niti drugih udeležencev izvršilnega postopka, saj njihove pravice in dolžnosti niso odvisne od tega, kdo je sodni izvršitelj. Posledica razrešitve je, da položaj razrešenega izvršitelja prevzame drug sodni izvršitelj, pravice in obveznosti v izvršbi sodelujočih oseb pa ostajajo enake. Udeleženci izvršilnega postopka po 286.a členu ZIZ tudi nimajo pravice sodelovati v postopku razrešitve izvršitelja, ne morejo preprečiti njegove razrešitve in niti ne morejo vplivati na to, kdaj je razrešen. Prav tako ne morejo uveljavljati nezakonitosti postopka imenovanja ali razrešitve.