brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Za javne listine tako v upravnem kot sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine listine sicer ni absolutno, saj ima stranka pravico dokazovati neresničnost vsebine javne listine. Vendar v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da se tožnik v upravnem postopku te svoje pravice ni poslužil, kljub temu, da mu je tožena stranka omogočila izjavo v postopku, saj tožnik v tožbi ne zatrjuje, da je s konkretnimi trditvami in dokazi v upravnem postopku izpodbijal resničnost podatkov iz uradne evidence e-RISK.
Sodišče ugotavlja, da tožba tožnikov zoper izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ni dovoljena, saj tudi ZTFI-1 ne daje podlage za zaključek, da bi lahko tožniki zoper izpodbijano odločbo vložili samostojno tožbo (ne glede na okoliščino, ali so pred tem v postopku pred toženko sploh sodelovali).
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (31.12.2021) člen 10, 11. ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/1, 157/2.
COVID-19 - varstvo ustavnih pravic - upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posamični upravni akt - splošni pravni akt
S predmetno tožbo v upravnem sporu se zahteva ugotovitev nezakonitosti in protiustavnosti (določb) Odloka o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata kot splošnega pravnega akta, kar ni dopustno, saj Odloka ni mogoče opredeliti kot posamični akt niti kot dejanje organa.
V tožbi tudi ni navedena nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da se odlok oz. posamezna določba odloka nanaša le na določen krog oseb, ki mu zaradi konkretnih okoliščin pripada tožnik. Poleg tega ni zatrjevano in izkazano, da se samo osebam iz tega kroga v konkretnem primeru spreminja pravni položaj (neposredno učinkuje samo na njih, ne pa tudi na druge). Torej tožba o zakonitosti akta, izdanega v obliki predpisa, kolikor ureja posamično razmerje, ni dopustna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - stroški prehrane - odpravljena odločba tožene stranke
Sodišče v konkretnem primeru pritrjuje tožniku, da tožena stranka pri ponovnem odločanju v zadevi ni upoštevala pravnega mnenja oziroma stališč in napotkov sodišča, ki se tičejo materialnega prava, izraženih v sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, kot to zahtevajo določila četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZS.
nujna brezplačna pravna pomoč - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev tožbe
Organ za BPP lahko dodeli nujno BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, v konkretni zadevi to predstavlja ugovor zoper sklep o izvršbi, za katerega je tekel prekluzivni 8 dnevni rok. Za dodelitev redne BPP pa mora organ poleg izpolnjevanja objektivnega pogoja za BPP preučiti izpolnjevanje tudi subjektivnega pogoja za BPP na strani tožnika.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - zapuščinski postopek - objektivni pogoj za dodelitev bpp - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Do dodelitve BPP je upravičena le oseba v zadevi, v kateri je mogoče zanjo na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno pričakovati, da bo uspešna. To pa ne izključuje zapuščinskih postopkov, saj dedič na zapuščinski obravnavi poda dedno izjavo, ki vpliva na njegov položaj dediča, prav tako se lahko oblikuje dedni dogovor.
ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3, 19, 19/7. ZUP člen 214.
COVID-19 - izplačilo plač - pravica do izplačila - pogoji za priznanje pravice - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Obrazložitev ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa sedmi odstavek 19. člena ZIUPGT (vsebine zahtevka za delno povračilo nadomestila plače in njegovih prilog ter razlogov za zavrnitev zahtevka za povračilo), zato je izpodbijani sklep v tem delu v celoti neobrazložen. Toženka svoje odločitve ne more obrazložiti le s prepisom zakonskega besedila, brez opredelitve do konkretnega dejanskega stanja.
davčni inšpekcijski nadzor - izdaja računa - operater - ugotovitvena odločba
V obravnavani zadevi ne gre za prekrškovni postopek, ki se vodi po Zakonu o prekrških, marveč za davčni postopek, v katerem se kot materialno pravo uporablja ZDavPR. Gre za dva različna postopka, podlaga za oba pa je ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s postopkom potrjevanja računov, ki se vodita pred različnima pristojnima organoma. Na pravilnost ugotovitve davčnega organa v izpodbijani odločbi tožbeni ugovori glede obilice dela zaradi množičnega obiska na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem in močnega glavobola A. A., ki predstavljajo olajševalne okoliščine pri ugotavljanju tožnikove odgovornosti, na izpodbijano ugotovitev nimajo vpliva.
nujna brezplačna pravna pomoč - ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji
Tožnica ne izpodbija z zadevno tožbo same odločitve o dodelitvi nujne BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, a vztraja, da bi morala tožena stranka odločiti tudi o njeni preostali prošnji za BPP, tj. v delu pravnega svetovanja in zastopanja v tem prekrškovnem postopku ter o predlogu za začasno vrnitev odvzetega vozniškega dovoljenja. Odločba ni pomanjkljiva. Govori sicer res le o pritožbi zoper sklep, vendar kot ukrepu nujne BPP in se zato ni opredeljevala do preostale tožničine prošnje, za katero je štela, da niso bili izpolnjeni pogoji za nujno BPP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 9, 9/1, 24, 24/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - znatna nevarnost pobega prosilca - nevarnost pobega - objektivni kriterij - begosumnost - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Ni sporno, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil na Madžarskem, Norveškem in v Grčiji. Prav tako ni sporno, da je tožnik na odločitev o svoji prošnji počakal na Norveškem in v Grčiji, na Madžarskem pa ne. S sklicno številko "1" (case ID HR12100500858F) pa je tožnik opredeljen tudi v zvezi s Hrvaško, kar po presoji sodišča pomeni, da so mu bili tudi v tej državi članici prstni odtisi vzeti kot prosilcu za mednarodno zaščito. Na ugotovitev, da je na Hrvaškem vložil prošnjo za mednarodno zaščito, pa nakazujejo tudi njegove izjave ob izreku obravnavanega ukrepa, da je prejel izkaznico prosilca za mednarodno zaščito ter mesec in pol bival v azilnem domu. Ob tem, da je v preteklosti že vložil prošnjo za mednarodno zaščito na Norveškem ter v Grčiji in v teh državah počakal do zaključka postopka, tožniku po presoji sodišča niso neznani postopki mednarodne zaščite, vključno z odvzemom prstnih odtisov, razgovorom z uradnimi osebami migracijskih organov, prejemom kartic prosilcev za mednarodno zaščito ter namestitvijo v ustreznih nastanitvenih kapacitetah posameznih držav in dolžnostjo počakati na odločitev pristojnega organa.
Ker je tožnik predhodno že vložil prošnjo na Madžarskem in Hrvaškem in ju pozneje zapustil, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da se je izkazal za očitno begosumnega.
Tožnikove individualne okoliščine po presoji sodišča izkazujejo tako veliko nevarnost, da tožnik v Republiki Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom.
Če izrek ni popoln, je odločba nezakonita, čeprav se da iz njene obrazložitve razbrati, kakšna je podlaga za odločitev. Za prav takšno situacijo pa gre po presoji sodišča v konkretnem primeru. Iz izreka je namreč poleg izrečene sankcije - opomina, razvidna le še pravna kvalifikacija očitanih kršitev. Niso pa navedeni dejstva in okoliščine, ki so znaki kršitev, oziroma „opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja“, kot je bilo sicer izrecno zahtevano v 142. členu ZRev-2, ki je veljal pred navedeno spremembo zakona, in s tem dejanski opis očitanih kršitev, ki so podlaga za izrečeni ukrep.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrnitev tožbe - nevarnost za javni red in varnost - podrejanje pravnemu redu
Za obstoj razlogov za sum, da tujec utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost, kot tudi za domnevo nepodrejanja pravnemu redu ni treba, da bi bila izkazana kakšna konkretna okoliščina v zvezi s predhodno kaznovanostjo tujca na podlagi kazenskih ali prekrškovnih predpisov v državi gostiteljici, niti v njegovi izvorni državi.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - bivanje v tujini - obrazložitev akta
Rezidentski status je potrebno ugotavljati individualno, glede na vse okoliščine, ki izkazujejo tožnikove osebne rezidenčne vezi s posamezno državo, ne pa zgolj ene od okoliščin. Izpodbijana odločba pa temelji na presoji zgolj ene osebne okoliščine (da je tožnikova zakonska partnerka 21. 12. 2015 odjavila v Sloveniji stalno prebivališče in ta datum navedla tudi na vlogi za ugotovitev njenega rezidentskega statusa), iz katere naj bi izhajale močnejše tožnikove osebne vezi s Slovenijo, kar pa ni pravilno. Ker se prvostopenjski in pritožbeni organ nista opredelila do tožnikovih navedb in dokazov glede tožnikovih ekonomskih in osebnih vezi z Združenimi Arabskimi Emirati od 2. 3. 2015 dalje, izpodbijana odločba ne vsebuje navedbe razlogov o vseh pomembnih dejstvih v skladu z določbo 214. člena ZUP in je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/2. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa - trajanje naroka
Tožniku bi pripadala nagrada za čakanje na narok, saj se je narok 22. 9. 2020 začel z več kot 15 minutno zamudo, vendar pa nagrade za čakanje na narok, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni priglasil, zato je s tovrstnimi ugovori v tožbi prepozen, saj mora organ za BPP nagrado odmeriti na podlagi predloženega stroškovnika ter v skladu z OT in v obsegu dodeljene BPP, kot tudi izhaja iz šestega odstavka 30. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - prošnja po izteku pritožbenega roka - zavrnitev prošnje
Glede na to, da se je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo v pravdnem postopku že iztekel, je sodišče presodilo, da v predmetnem postopku tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. S tem ne izpolnjuje objektivnih pogojev za dodelitev BPP v obsegu, za katerega je zaprosil, in je zato njegova prošnja neutemeljena.
urejanje prostora - prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - ustavno sodišče - pristojnost sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo, temveč je Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes (drugi odstavek 162. člena Ustave), z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte (prvi odstavek 161. člena Ustave).
ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - spor polne jurisdikcije - zavrženje tožbe
Tožba na odpravo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v obravnavanem primeru ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnika, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje, ki ga slednji želi doseči z odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da njuna odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tudi posadno listino, če se pridobitev stvarne pravice nanaša na kmetijsko zemljišče, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ. V upravnem postopku odobritve te listine pa se nato preveri, ali zaradi drugega načina pridobitve lastninske pravice (ki ni pravno-poslovni in zato ne zapade pod določila ZKZ) odobritev pravnega posla ni potrebna. V taki listini, če naj bi izkazovala nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, morajo biti zato ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje, kot jih določa relevanten predpis.
Ker je organ očitno izhajal iz stališča, da kupoprodajna pogodba zaradi neizvedbe prometa s predmetnima nepremičninama v skladu z določili ZKZ/79 v nobenem primeru ne predstavlja veljavnega pravnega naslova (v smislu 72. člena ZTLR), ni pa se opredelil do ničnosti ali neveljavnosti te pogodbe (še manj pa do vprašanja, ali bi priposestvovanje ta položaja lahko saniralo), je nepravilno uporabil materialno pravo, posledično pa v zadevi tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - odlok - začasna odredba
Delovanje tožene stranke niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZOsn, ki so podrejene ciljem izobraževanja,6 niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru, očitno ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč naslovljeno na vse učence, saj določba 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki določa, da učenci osnovne šole izvajajo samotestiranje (prvi odstavek 8. člena), določa torej obvezo za vse učence, izjeme pa so določene v naslednjih odstavkih tega člena. Že navedeno zadošča za sklep, da tožena stranka tožnikoma ni naložila nobene javnopravne obveznosti. Dolžnost ravnanja tožene stranke namreč opredeljuje 8. člena Odloka. V upravnem sporu pa sodišče ne odloča o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, razen če bi urejali posamična razmerja, za kar v tej zadevi ne gre.
Če tožba in s tem upravni spor nista dopustna, ni dopustno vsebinsko obravnavati niti predloga za izdajo začasne odredbe. Zavržena tožba torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.
Upravni organ ne more izdati odločbe v isti upravni zadevi, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (ne bis in idem; 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ob upoštevanju predstavljenih neskladij oziroma nejasnosti izpodbijane odločbe sodišče ne more preizkusiti tožbenih očitkov, da je do takšnega ravnanja upravnega organa prišlo tudi v konkretni zadevi. Teh očitkov namreč ni mogoče preizkusiti, v kolikor ni jasno, ali je bila izpodbijana odločba sprejeta v istem upravnem (inšpekcijskem) postopku, v katerem je že bila izdana (in je tudi postala pravnomočna) inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa v novem upravnem (inšpekcijskem) postopku, ter v kolikor ni jasno, ali se izpodbijana odločba nanaša na isto nezakonito gradnjo, na katero se je že nanašala inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa na novo nezakonito gradnjo.