brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakonska zveza - razveza zakonske zveze - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V konkretni zadevi gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razveze zakonske zveze, v katerem se ne odloča o vprašanjih v zvezi z otroki, pač pa se odloča zgolj o razvezi zakonske zveze. Pravica do sodnega varstva je zato tožnici ustrezno zagotovljena tudi, če v postopku po vložitvi tožbe nastopa sama, saj sodišče ocenjuje, da sodni postopek ne bo zapleten in bo tožnica sposobna učinkovito zavarovati svoje pravice in interese.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZIUZEOP člen 100h. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
izdaja gradbenega dovoljenja - nujna zadeva - tek rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Da gre v konkretni zadevi za nujno zadevo, izhaja iz takrat veljavnega 100.h člena ZIUZEOP, po katerem se je za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, štelo, da gre za nujne in prednostne zadeve. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu (ZIUZEOP) niso bili vsi postopki izdaje gradbenega dovoljenja, ampak le integralni postopki, tj. postopki izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, kot to smiselno izhaja iz celotnega 23.A poglavja ZIUZEOP, naslovljenega Gradnja objektov.
Da gre v konkretnem primeru za spor v zvezi z odločitvijo o stroških, nastalih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, med strankama – upoštevaje njune navedbe in izpodbijani sklep – ni sporno. Po presoji sodišča pa se za nujno zadevo v skladu s 100.h členom ZIUZEOP šteje tudi sodni postopek v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, nastalih v integralnem postopku, saj gre tudi v tem primeru za sodni postopek, ki bi tekel na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po ZIUZEOP. Tudi (konkretna) odločitev o stroških je bila namreč sprejeta v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in je akcesoren del odločitve o glavni stvari. Široko in jasno zastavljena dikcija citiranega člena ZIUZEOP tako ne omogoča drugačnega stališča, ki bi prebilo njeno jezikovno razlago. Prav tako pa bi drugačno stališče v neenakopraven položaj postavilo udeležence drugih integralnih postopkov, kjer bi organ o stroških odločil skupaj s samo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje.
dohodnina - odmera dohodnine - oddajanje premoženja v najem - izvor premoženja - gotovina - dokazovanje - pisna dokumentacija - dokaz z zaslišanjem prič - vnaprejšnja dokazna ocena
Iz besedila določbe 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi, kot npr. zaslišanje stranke ali priče niso izključeni, na kar kaže dikcija navedene določbe, da se trditve „praviloma“ dokazujejo z naštetimi listinskimi dokazi. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi pa je predvidena ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni ali je nepopoln. Vrsta dokaznih sredstev je odvisna od narave spora. Zavrnitev navedenega predlaganega dokaznega predloga je davčni organ v konkretnem primeru utemeljil s sklicevanjem na verodostojne listine (na pisne dokaze) in s tem posameznim vrstam dokazov dal pomen, ki iz ZDavP-2, ZUS-1 in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne izhaja, s čimer je sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 23. 1. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
vročanje - osebno vročanje - vročanje z javnim naznanilom - vročanje naslovniku v tujini - pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - vročanje z objavo na oglasni deski organa - pravočasna pritožba
Toženkino razlogovanje, da je organ imel alternativno izbiro med postopanjem po 89. in 92. členu ZUP, v obravnavanem primeru ni pravilno. Ob navajanju, da gre za alternativni možnosti, davčni organ spregleda, da se četrti odstavek 89. člena nanaša specifično na situacijo, ko se v tujini nahaja stranka, medtem ko se drugi odstavek 92. člena nanaša splošno na vročanje osebam, ki so v tujini (pri čemer se v upravnih zadevah ne vroča vselej strankam, temveč tudi drugim osebam); poleg tega pa četrti odstavek 89. člena določa način, na katerega organ mora postopati (mu je treba ob vročitvi prvega dokumenta naložiti, naj...), drugi odstavek 92. člena pa določa možnost, ki jo organ ima (lahko vroča...). Davčni organ bi moral, potem ko je tožnik preklical pooblastilo svojemu prvemu pooblaščencu, tožnika ob vročitvi prvega dokumenta pozvati, naj v postavljenem roku imenuje vsaj pooblaščenca za vročitve z opozorilom, da mu bo ta oz. začasni zastopnik sicer postavljen po uradni dolžnosti.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Irana - splošna verodostojnost - dokazna ocena - lažno prikazovanje razlogov za azil - status subsidiarne oblike zaščite
Toženka je ugotovila, da tožnik ni splošno verodostojen in mu ni verjela, kar je natančno in obširno obrazložila. Glede na tožnikovo zavestno podajanje lažnih in zavajajočih izjav glede razloga preganjanja, večje število neskladnih potrdil o domnevnem simpatizerstvu s Kurdsko demokratsko stranko, zavlačevanje s predložitvijo izvirnikov dokumentov in tožnikovo zapustitev (varne) Slovenije po prvi vloženi prošnji, je tudi po presoji sodišča pravilno presodila, da tožnika ni mogoče opredeliti za splošno verodostojnega, zato se niti ni bila dolžna opredeliti do vsake posamične izjave in ni utemeljen tožbeni očitek, da ni zavzela stališča v zvezi z določeno tožnikovo izjavo.
Tudi po presoji sodišča, je na podlagi izvedenega dokaznega postopka odločitev toženke, da tožnik ni individualno in konkretno dokazal strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti političnemu prepričanju zaradi simpatizerstva s Kurdsko demokratsko stranko, s tem pa tudi ne dogodkov, ki bi jim bil v Iranu podvržen zaradi takega udejstvovanja, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Sodišče organu za BPP pritrjuje, da revizija zoper sklep, izdan v postopku upravnega spora, ni dovoljena (izjemo določa le za sklep o ničnosti 95. člen ZUS-1), in da je glede na to v okviru presoje dodelitve BPP treba upoštevati, da tožnik s predlogom za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je razlog za presojo zadeve kot očitno nerazumne in razlog za zavrnitev BPP (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena).
ZBPP člen 24. ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba zoper sklep - postulacijska sposobnost - oseba brez PDI
Ob upoštevanju določbe 22. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 86. člena ZPP, na katere se pravilno sklicuje že organ za BPP v izpodbijani odločbi, ter nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za tožnikov uspeh s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka - izdaja novega upravnega akta
Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni ak,t ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Tožnik tožbe ni razširil na novi upravni akt, zato je sodišče, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, postopek s sklepom ustavilo.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ne more uspeti z ugovori v smeri, da je plačilni nalog neupravičen in da ne bi smel biti izdan. S pritožbo (in posledično s tožbo) zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je mogoče izpodbijati z za posamezne vrste izvršilnih naslovov predvidenimi, samostojnimi pravnimi sredstvi.
V skladu z novejšo sodno prakso je treba v zvezi s sodnim varstvom pri razrešitvah oseb s funkcij ali vodstvenih položajev v organih ali osebah javnega prava s strani nosilcev oblasti, v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je zoper oblastveno odločitev o razrešitvi posameznika, ki je bil na tako funkcijo ali položaj imenovan ali izvoljen, z zakonom vzpostavljeno sodno varstvo. V takem primeru lahko ta oseba varuje v upravnem sporu svoj pravni interes, da v njeno opravljanje funkcije oziroma vodstvenega položaja ni nezakonito poseženo.
Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je prišlo do razrešitve članov agencije in tako nima vsebine, ki bi lahko bila predmet presoje zakonitosti in s tem predmet upravnega spora.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Na tožniku je trditveno in dokazno breme glede dejstev, da bi bil s predajo Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic. Tožnik ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti na Hrvaškem v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe III, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Hrvaške, ki je prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
Dublinska uredba III temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato vse države članice štejejo za varne države za državljane tretjih držav. Navedene domneve pa tožnik s svojimi navedbami tudi po presoji sodišča ni uspel izpodbiti. V odsotnosti dokumentov ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov (na primer Sodišča EU, ESČP ali UNHCR, ki bi obravnavali azilni postopek na Hrvaškem kot kritičen) pa toženi stranki dejstva, ki se domneva, ni bilo potrebno še dodatno utemeljevati.
Kljub temu, da je nesporno, da cesta in odlok o kategorizaciji obstajata, organ ni mogel brez zahteve stranke odločati o razlastitvi po drugem postopku, npr. po ZUreP-1. Postopki razlastitve so predlagalni postopki in se ne vodijo po uradni dolžnosti. Vlagateljica zahteve za razlastitev je bila RS, ki je z vložitvijo zatrjevala, da ji pripada pravica do lastništva spornih parcel na podlagi ZJC-B. Vlagateljica s svojim zahtevkom, ki je bil ob uveljavljanju pravice utemeljevan na določeni pravni podlagi, razpolaga, organ pa ni dolžan na podlagi načela materialne resnice (8. člen ZUP) raziskovati, ali pripada vlagateljici enaka pravica tudi na drugih pravnih podlagah, in v tej zvezi po uradni dolžnosti ugotavljati dejansko stanje. Tožbeni ugovori v smeri, da bi bilo treba odločiti o razlastitvi po drugih podlagah, so zato neutemeljeni, kljub temu da sodišče soglaša s tožnikom, da je nujno sedanje nepravno stanje, ko obstaja zaradi zgrajene državne ceste tožniku le gola lastninska pravica, urediti.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/1, 157/2.
osnovna šola - redno šolanje - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - oblastno ravnanje - upravni spor - varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Sodišče meni, da delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIKS-1 člen 48, 49, 74, 75, 76. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 20, 51, 58, 58/5, 65.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Zmanjšano število oziroma obseg ugodnosti, ki jih za tožnika pomeni prestajanje kazni v strožjem režimu, po presoji sodišča samo po sebi ne more predstavljati nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škoda, kot to zatrjuje tožnik. Težko popravljiva škoda je resna škoda, ki mora presegati tisto stanje, ki pomeni sam učinek izvršitve upravnega akta. V nasprotnem primeru bi se namreč z institutom začasne odredbe zaobšla splošna ureditev, po kateri vložena tožba ne zadrži izvršitve izpodbijanega akta. Te škode pa tožnik niti ne zatrjuje in zato tudi ne dokaže, v čem bi mu tako zmanjšan obseg ugodnosti nenadomestljivo škodil.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - izrek odločbe - določnost izreka
Toženka lahko skladno z določbami 26. in 28. člena ZBPP določi obliko in obseg dodeljene BPP. Obliko in obseg dodeljene BPP mora določiti z odločbo, s katero ugodi prošnji (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in sicer v izreku te odločbe. Izrek je namreč tisti del odločbe, s katerim se odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank ter ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv, zato mora biti določen. Za ugotovitev, v kakšni obliki in obsegu je bila (že) dodeljena BPP, je torej bistven izrek odločbe o dodelitvi BPP; mimo njega oziroma v nasprotju z njim oblike in obsega dodeljene BPP ni mogoče širiti.
ZDoh-2 člen 80, 105, 105/3, 105/3-9, 107, 132, 132/1. ZPIZ-2 člen 352, 353.
davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev
Če posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino. Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim vplačilom, če je do pozitivne razlike sploh prišlo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - očitna nerazumnost zadeve
Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena. Četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku, in bi bila pritožba zavržena kot nedovoljena. Če bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se le-ta zavrgla kot prepozna, ker se je že iztekel pritožbeni rok.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - individualizacija
Tožnikove individualne okoliščine izkazujejo znatno nevarnost, da tožnik v Republiki Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom. Tožnikova zapustitev Hrvaške, nezakonito prehajanje mej, vključno s Slovenijo, dejstvo, da bi po lastni izjavi tožnik počakal v Sloveniji le, če bo zanj poskrbljeno (da bo dobil stanovanje in delo), dokazujejorealno, neposredno nevarnost pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma.
ZKZ člen 56, 56/5, 56/5-5. ZUP člen 67, 67/2, 127, 127/2.
komasacija - uvedba komasacije - uvedba komasacijskega postopka - predlog za uvedbo postopka - začetek postopka - popolna vloga
Ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena, drugega odstavka 127. člena ZUP in tretjega odstavka 56. člena ZKZ je šele s podajo popolnega predloga za uvedbo postopka mogoče šteti, da se je začel postopek komasacije.
Ker je z dnem 26. 4. 2016 stopila v veljavo novela ZKZ-E, ki za popolnost predloga za uvedbo komasacijskega postopka izrecno zahteva upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, bi moral upravni organ to še dodatno upoštevati tudi pri ugotavljanju pogojev za izdajo odločbe o uvedbi komasacije.