inšpekcijski postopek - postopek nadzora - pristojnost inšpektorja - ničnost - izvršljivost
Sodišče v obravnavani zadevi sodi, da je treba v primeru ZEKom-1 pristojnost za nadzor obravnavati ne le ob upoštevanju dikcije 224. člena ZEKom-1, ampak tudi glede na siceršnje pristojnosti agencije, ki so usmerjene v vzpostavitev stanja po tem zakonu. ZEKom-1 namreč izrecno predvideva, da lahko agencija posega v vsebino pogodbenih razmerij, v katera vstopa operater s pomembno tržno močjo.
Sodišče ob tako pomanjkljivi obrazložitvi ne more preizkusiti zakonitosti odločbe, saj iz nje ni nedvoumno razvidno, katera ravnanja toženka pričakuje od zavezanca, da bo odločba izvršena.
denacionalizacija - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - stranka v postopku - izrek odločbe
Ni dopustno, da bi imela določena oseba položaj stranke v postopku zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi v postopku o glavni stvari, torej v denacionalizacijskem postopku. Zato je pojmovno nezdružljivo z institutom začasne odredbe, da je ta izdana zoper subjekt, ki v denacionalizacijskem postopku v zvezi s predmetnim premoženjem nima položaja stranke, niti stranskega udeleženca.
Predmet upravnega postopka je, kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZUP/86, odločanje o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank. Predmet izreka je zato odločitev o pravnem razmerju. Tako velja tudi, ko gre za ugotovitveno odločbo, torej ko organ v izreku upravnega akta (zgolj) ugotovi obstoj določenega pravnega razmerja. Ker v 2. do 4. točke III. točke izreka izpodbijanega sklepa navedene ugotovitve ne pomenijo odločitve o predmetu postopka, temveč gre za ugotovitev dejstev, toženka ni imela podlage za to, da te ugotovitve vključi v izrek svoje odločbe.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/2. ZUP člen 8, 10, 237, 237/2, 237/2-3.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
Ker sta oba upravna organa prve in druge stopnje, kljub izjavam v upravnem postopku zaslišanih prič in tožnika, ugotovila, da tožnik ni zapustil Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer navedena dejstva oziroma listina, ki sicer govorijo v prid zahtevku tožnika, niso bili vključeni v dokazno oceno, tako po presoji sodišča ni bilo spoštovano temeljno načelo materialne resnice, po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, tudi ob upoštevanju načela proste presoje dokazov, po katerem mora dokazna ocena upravnega organa temeljiti na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, kar je lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na lastništvo in vrednost nepremičnin, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, in mu tako dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Tožnica je bila obveščena o poskusu vročitve 14. 11. 2019, ko ji je uradna oseba davčnega organa pustila v hišnem predalčniku sporočilo o neuspeli vročitvi, s katerim je tožnico v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestila, da lahko sklep o davčni izvršbi prevzame na Finančnem uradu v roku 15 dni od vročitve in z opozorilom na posledice. Tožnica ne zatrjuje, da ni prejela pisnega obvestila z opozorilom na posledice takega vročanja. S tem je po presoji sodišča izpolnjen zakonski dejanski stan za nastop fikcije vročitve dne 29. 11. 2019, kot pravilno izhaja iz obrazložitve davčnega organa, tako, da se je osemdnevni pritožbeni rok iztekel 7. 12. 2019 in ne v ponedeljek 9. 12. 2019.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - regulatorna odločba - izrek upravne odločbe
Izrek regulatorne odločbe natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preizkusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preizkusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot en (isti) proizvod.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani del izreka izpodbijane odločbe ni zakonit, saj ni določen. Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole. Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen.
ZDavP-2 člen 90. ZUP člen 130. ZDoh-2 člen 98, 98/2.
davek na dediščine in darila - davek od dobička iz kapitala - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - odmera dohodnine - očitna pomota - združitev postopka
Tožniku sta bila odmerjena dva davka - davek na dediščino ter dohodnina od kapitalskega dobička. Gre torej za dva različna davka, pri čemer sploh ni nujno, da pride do odmere drugega (denimo če tožnik podedovanega premoženja ne bi odsvojil). Zato je tudi po naziranju sodišča treba vsako od teh dveh davčnih odmer obravnavati ločeno. Seveda pa je tožnikov premislek „pod črto“, tj. koliko enot denarja bo plačal za vse davke odtlej, ko je posamezno nepremičnino pridobil, pa dotlej, ko jo je odsvojil, razumljiv in legitimen. Zato bi bil moral in mogel že spočetka paziti na ustrezno ugotovitev vrednosti, od katere mu je bil odmerjen davek na dediščino, saj se po 98. členu ZDoh-2 za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila.
Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljeno razlogovanje davčnega organa, da ob (nespornem) dejstvu, da tožniku davek na dediščino ni bil odmerjen previsoko oz. sploh nezakonito, po 90. členu ZDavP-2 ni možna uporaba tega pravnega sredstva v zvezi z odmero tega davka.
gradbeni objekt - izkaz nevarnosti - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijanega akta glede nevarnosti objekta je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj neizrečen inšpekcijski ukrep ne pomeni, da je objekt varen. Upravni organ bi moral v okviru pravilne ugotovitve dejanskega stanja sporna dejstva o nevarnosti objekta ugotoviti in presoditi, ali objekt neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - načelo zaslišanja strank v postopku - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Glede na pavšalno obrazložitev, iz katere ni razvidno, ali sta tožeči stranki podali pripombe in ali sta bili vabljeni na ustno obravnavo, sodišče ocenjuje, da je izpodbijana delna odločba v tem delu neobrazložena do te mere, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka.
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje (2004) člen 3. ZV-1 člen 105, 105/1, 108, 108/1, 119, 119/1, 125, 125/1, 125/1-11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
S tem, ko je tožena stranka upoštevala nove podatke o gorvodni in dolvodni meji območja izvajanja vodne pravice, bi morala preveriti tudi vpliv teh podatkov na izračun potencialne energije. Teh okoliščin pa tožena stranka ni ugotavljala, niti jih v izpodbijanem vodnem dovoljenju ni pojasnila, kar kaže, da je dejansko stanje v tem obsegu ostalo neraziskano, odločitve pa zaradi pomanjkljive obrazložitve tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
položaj stranskega udeleženca - inšpekcijski postopek - pravni interes - stranski udeleženec - zavezanec za dohodnino
Tožnik namreč utemeljeno opozarja, da gre v obravnavanem primeru za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 (131. a in 132. člen) ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnika glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi opravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnika kot zavezanca za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnik, drugače kot v že omenjeni zadevi X Ips 298/2015, ne bo imel možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračn davčnega odtegljaja. V primeru, ko odmeri akontacije dohodnine pri družbi izplačevalki sledi postopek odmere dohodnine, pa se z vidika pravnega interesa zavezancev za dohodnino v drugačni luči pokaže tudi določba četrtega odstavka 59. člena ZDavP-2. Za odtegnjeni znesek davka se namreč zmanjša znesek davka, ki je davčni zavezanec dolžan plačati oziroma se morebitna preplačana akontacija davka vrne zaveznacu za dohodnino v odmernem postopku.
odpis dolga - zavrnitev zahtevka - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Odločba, s katero je davčni organ odločil o tožnikovi vlogi za odpis oziroma delni odpis obveznosti po sklepu o davčni izvršbi in vlogo zavrnil, je bila tožniku vročena 13. 11. 2019. Tožnik je pritožbo zoper odločbo vložil 2. 12. 2019 in torej po poteku 15-dnevnega roka za pritožbo. Pritožbeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
ZJF člen 100a, 100a/2. Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor (2015) člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pooblaščeni revizor - imenovanje revizorja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje vloge
Tožnica se v tožbi tudi sama sklicuje na istovrstne dokumente, kot jih navaja toženka v svoji obrazložitvi in ki so bili že presojani s strani toženke v predhodnem postopku, kar pojasni toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, in ki so bili podlaga za izdajo pravnomočne zavrnilne odločbe v predhodnem postopku. Ob takem stanju stvari pa tudi po presoji sodišča ni podlage za drugačno odločitev toženke. Sodišče sodi, da so relevantne okoliščine v obravnavani zadevi, to je, da je tožnici že bila izdana zavrnila odločba in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnice, ni spremenilo, pravilno ugotovljene.
Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Obrazec in spremljajoči dopis odvetnikov sta vsebovala le zapis, da tožnik želi vložiti predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj v zadevi, ki je tekla pred Okrožnim državnim tožilstvom pod številko Kt/2083/2021/DN. Ta se je končala s sklepom tožilstva, da ni podan utemeljen sum za očitana kazniva dejanja. V takem položaju je tožena stranka pravilno pozvala tožnika k dopolnitvi prošnje. Iz nje namreč ni razvidno ne katera dejanja naj bi se opravila, ne razlogi zanje. Kot taka je bila prošnja pomanjkljiva; ker se tožnik na poziv tožene stranke ni odzval, je tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev na drugi odstavek 67. člena ZUP in njegovo prošnjo zavrgla.
nalezljive bolezni - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Država ima pravico in dolžnost iz razloga javnega interesa posamezniku pod določenimi pogoji odrediti karanteno in s tem omejiti njegovo pravico do svobode gibanja, vendar mora to storiti na predpisan način in z ustreznimi razlogi obrazložiti odločbo, to je navesti dejstva in dokaze, ki utemeljujejo odreditev ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovane pravice, ki je dopustna le v javnem interesu, pri čemer mora biti ukrep, ki posega v pravice posameznika sorazmeren zasledovanemu cilju.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - osebno vročanje - vročanje po elektronski poti
Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj.
ZBPP člen 24. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-1, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla, upoštevaje ugotovitev, da je bila o isti stvari že izdana upravna odločba, tožnik pa ob vložitvi nove prošnje ni izkazal, da sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira tožnikova (nova) prošnja spremenila.