upravni postopek - stroški postopka - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - poročilo - neobrazloženost
Nova, višja vrednost tarifne točke (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) je na podlagi Sklepa o vrednosti spremembe točke začela veljati 6. 4. 2019, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnik zato pravilno uveljavlja, da bi moral prvostopenjski vrednost storitev pomnožiti z vrednostjo 0,60 EUR, ki je veljala v času izdaje izpodbijanega sklepa in je podlaga za plačilo storitve.
Obrazložena vloga je tista, v kateri stranka za svoj zahtevek oziroma svoje stališče o določeni zadevi postavlja trditve, ki jih utemeljuje z navajanjem dejstev in za dokazovanje njihove resničnosti predlaga dokaze. Merilo za presojo obrazloženosti vloge je torej, ali je bilo treba v konkretni vlogi objektivno kaj posebej obrazložiti.
Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je všteto v drugih tarifnih številkah. Sodišče pritrjuje toženki, da poročilo stranki ni samostojna storitev, za katero bi bil tožnik posebej upravičen do povračila stroškov. "Samostojnost" storitve namreč pomeni, da takšna storitev ni vezana na dogajanje v določeni zadevi, tar. št. 39 pa posebej ureja tiste storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, in se uporablja samo takrat, kadar pride stranka izven postopka k odvetniku in ta zanjo opravi katero od v tej tarifi navedenih storitev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotovit razlogov, zakaj so posamezni člani komisije podelili določeno število tožk za posamezno (pod)merilo ter zakaj tožnica pri posameznem (pod)merilu ni prejela maksimalnega števila točk oz. več od dodeljenih. Merila so sicer predpisana, niso pa navedeni kriteriji in razlogi, ki so posameznega ocenjevalca privedli do tega, da je tožnici podelil manjše število točk od maksimalno možnih, čeprav so se njihove ocene med seboj razlikovale.
Oseba, ki trdi, da bi bil njen pravni interes lahko prizadet, mora možnost posega v svoj pravni interes utemeljiti s stopnjo verjetnosti. Obstoj pravnega interesa se sicer lahko izkaže za kompleksno pravno vprašanje, ki bistveno vpliva na potek upravnega postopka, vendar pa organ pri odločanju o tem vprašanju ne sme spregledati ene od bistvenih značilnosti pravne ureditve, in sicer, da mora oseba svoj pravni interes utemeljiti le toliko, da lahko organ brez nepotrebnega odlašanja odloči o njegovem obstoju. Dejanska presoja posega v pravno korist stranskega udeleženca (ne le možnost takega posega) je namreč po naravi stvari lahko šele predmet odločbe.8 Stališče, da se o utemeljenosti morebitnih ugovorov stranskega udeleženca ne presoja v postopku odločanja o položaju stranke, ampak v postopku meritornega odločanja o samem predmetu postopka, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.
Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ali bi bile pravice drugih oseb z nameravano gradnjo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko prizadete, se je presojalo upoštevaje drugi odstavek 36. člena GZ, ali bi bile pravice drugih oseb lahko prizadete v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa po 68. členu GZ. Materialni predpis je torej drug. Toženka je zato s tem, ko je presojo interesa za udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravljala na podlagi določb, ki se nanašajo na udeležbo tretjih oseb v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, zmotno uporabila predpis. Posledično relevantnega dejanskega stanja za odločitev o predlogu za izrek ničnosti uporabnega dovoljenja ni posebej ugotavljala.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 64, 65, 65/1. ZUP člen 142, 142/2, 229.
telekomunikacije - vpogled v spis - zahteva za vstop v postopek - zavrženje tožbe - stranski udeleženec - procesne predpostavke - operater s pomembno tržno močjo - pravni interes - obnova postopka - izboljšanje pravnega položaja - ugotovitvena tožba
Tožnica bi torej pravni interes za tožbo na spremembo izpodbijanega sklepa oziroma izpodbojno tožbo izkazovala le, če bi jo vložila še v času pred izdajo odločbe v postopku nadzora. Ob odprtem nadzornem postopku bi si namreč, če bi bila s tožbo uspešna, (še) lahko izboljšala svoj pravni položaj. Po zaključku nadzornega postopka pa bi vstop v postopek nadzora mogla uveljavljati le s predlogom toženki za obnovo tega upravnega postopka.
V zvezi z navedenim sodišče ugotavlja najprej, da tudi tožnica sama glede na končan postopek nadzora pravnega interesa za vloženo tožbo v sporu polne jurisdikcije (z zahtevkom, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter ji samo dovoli vstop v postopek nadzora ter vpogled v spis in naj toženki naloži, naj začne postopek obnove) oziroma podrejeno, izpodbojno tožbo (z zahtevkom naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek), ni (več) zatrjevala. Pri tem sodišče zgolj pripominja, da tudi ob izkazanem pravnem interesu za tožbo v sporu polne jurisdikcije in ugodilni sodbi tožnica ne bi mogla uspeti s pridruženim zahtevkom, naj sodišče toženki naloži, naj na podlagi ugodilne sodbe začne postopek obnove, v katerem bo tožnici dala možnost sodelovanja. Takega zahtevka za tožbo v sporu polne jurisdikcije ZUS-1 ne predvideva (četrta alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1, prvi odstavek 65. člena ZUS-1).
Ugotovitvena sodba pa, s katero bi bila zgolj ugotovljena nezakonitost sklepa o zavrnitvi tožnici vstopa v postopek nadzora in vpogleda v spis, v sodnem postopku, vodenem zoper tožnico zaradi poravnave obveznosti, ki so zanjo nastale v zvezi z izvrševanjem obveznosti zavezanca po nadzorni odločbi, ne bi mogla učinkovati tako, da bi se s tem tožničin pravni položaj izboljšal.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 20/12, 20/13. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 26.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - določitev deležev - neobrazložena odločba
DROE ni dopustno nalagati obveznosti ravnanja s tisto odpadno embalažo, ki izvira od proizvajalcev, ki svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjujejo sami, in za ravnanje s tisto odpadno embalažo, za katero ne velja obveznost PRO.
Ker tista dela 19. in 39. člena Uredbe, ki od DROE zahtevata, da zagotavlja predpisano ravnanje tudi s tisto odpadno embalažo, za katero je bila po prvem odstavku 36. člena Uredbe določena izjema od zakonske obveznosti PRO nista skladna z zakonom in Direktivo, jih v tem obsegu ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis) in DROE ni mogoče naložiti, da od IJS prevzame tudi to odpadno embalažo.
ZUP člen 154, 154/1. ZVO-1 člen 9, 10, 20, 20/12. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 19, 19/2, 21, 21/3, 29, 32, 32/1, 40, 40/1.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - ogled - ustna obravnava - pravica do izjave
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali je tožena stranka pri določitvi količin odpadne embalaže za obdobje od 1. 1. 2021 do dne 23. 4. 2021 upoštevala pravila prej veljavne Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo glede izjeme, da lahko proizvajalci odpadne embalaže sami zagotovijo prevzemanje odpadne embalaže (če so vpisani v evidenco individualnih sistemov ravnanja za odpadno embalažo ali če njihova letna količina embalaže presega 15.000 kg) in pojasnila, za kakšno odpadno embalažo gre, torej ali gre pri vseh zbranih količinah komunalne odpadne embalaže v tem obdobju za komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izvajanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO).
Tožeča stranka bi morala imeti možnost biti vabljena, da pri ogledu sodeluje, ker se je na njem odločalo o njenih obveznostih oziroma se je ugotavljalo dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana odločba, s katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep zoper njo. Tožena stranka je tožeči stranki sicer omogočila, da se o zadevi izjavi, vendar ji ni omogočila udeležbe na ogledih niti ni izvedla ustne obravnave, ki je po določbi 154. člena ZUP v primeru oprave ogleda obvezna.
ZBPP člen 7, 7/1, 26, 26/1, 26/1-3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kršitev pravice do izjave - izvensodno reševanje sporov - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi, zato je (tudi) po presoji sodišča tožniku kršena tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku.
Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - neobrazložena odločba
Izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ BPP sprejel odločitev. V izpodbijani odločbi je glede izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP namreč le navedeno, da je prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in zatrjuje kršitev pravice, ki je zavarovana z EKČP, sklep najvišjega državnega sodišča (Ustavno sodišče RS) pa je bil izdan 4. 4. 2024 in tako štiri mesečni rok za vložitev pritožbe še ni iztekel.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč ni pravni strokovnjak in prav zato prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za dodelitev pravnega strokovnjaka, ki bo to napravil. Ni mogoče kar takoj šteti, da je zadeva, za katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravn pomoči nerazumna, če v prošnjo za brezplačno pravno pomoč ni opredeljeno pravno vprašanje oz. niso konkretno navedeni razlogi za vložitev pravnega sredstva. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravica do pravnega sredstva, torej je potreben restriktiven pristop.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljeni so tožbeni ugovori, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede presoje objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev BPP, kot je predpisan v 24. členu ZBPP, bistveno pomanjkljiva in zato odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 7, 15, 15/2, 21. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3, 3/1, 12. ZUP člen 9, 10, 154, 237, 237/2, 237/2-3.
Če toženka dokaže, da je prišlo do pretoka relevantnih informacij, tj. če konkurent namene ali prihodnje ravnanje na trgu razkrije konkurentu oziroma je ta najmanj prejemnik takega razkritja, se domneva, da so podjetja prejete informacije uporabila pri svojem, temu ustreznem ravnanju na trgu. Zato je na podjetju dokazno breme, da dokazuje, da je vzrok za usklajeno ravnanje drugje. Toženka bi lahko pretehtala vsebino in verodostojnost izpovedi I. I. šele, ko bi ga zaslišala.
V nacionalnem pravu ni podlage za to, da bi se dokaz z zaslišanjem priče izvedel s tem, da se prebere njena izjava. Pisna izjava priče pride v poštev le v primeru iz tretjega odstavka 71. člena ZUP, ki določa, da lahko organ, če dovoljuje narava zadeve, prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto da bi prišel osebno.
Vrhovno sodišče, je že presodilo, da se mora sklepanje o vzporednem vedenju kot posledici usklajenega ravnanja vsiljevati z določeno logično nujnostjo iz dejstev, ki jih ugotovi toženka. Da bi to sklepanje lahko zgradila, mora ustrezna dejstva dovolj natančno ugotoviti, pri čemer pa med njimi ne sme biti logičnih nedoslednosti. Po drugi strani je dovolj, da podjetje, ki naj bi skupaj z drugimi ravnalo usklajeno, dokaže obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila toženka, prikažejo v drugi luči, v kateri bi lahko razlago iz izpodbijane odločbe nadomestila tudi kakšna drugačna razlaga.
Na podlagi udeležbe podjetja na protikonkurenčnem sestanku se vzpostavi domneva nezakonitosti te udeležbe, za izpodbijanje katere mora to podjetje dokazati javno distanciranje, ki ga morajo kot takega dojemati tudi drugi udeleženci. Vendar se v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča in SEU javno distanciranje zahteva kot nujni dokaz za ovrženje domneve, da je podjetje sodelovalo pri kršitvi zgolj v zvezi z udeležbo podjetja na tajnih sestankih, pri čemer pa se tako distanciranje ne zahteva vedno za dokaz prenehanja udeležbe pri kršitvi.
Toženka ni ugotavljala konkretnega ekonomskega interesa tožnice za udeležbo pri usklajenem ravnanju, kar bi v konkretnem primeru morala. Z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno je zagrešila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 8, 8-1, 24. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - pravno priznana škoda - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljene so tožbene navedbe o tem, da je toženka zmotno uporabila določbo prve alineje 8. člena ZBPP in da ni pravilno in popolno ugotovila ne obrazložila okoliščin, vsled katerih je mogoče skladno s to določbo dodeliti BPP. Prva alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Iz navedene določbe izhaja, da mora prosilec za BPP ne le zatrjevati, pač pa tudi s stopnjo verjetnosti dokazati, da mu je s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve nastala pravno priznana škoda.
Prav tako so utemeljene navedbe tožnice, da imajo vse izpodbijane odločbe zelo skope razloge glede t.i. objektivnega (vsebinskega) pogoja, ki mora biti podan za dodelitev BPP, oziroma teh razlogov sploh nimajo. Ker v nobeni od izpodbijanih odločb toženka ni navedla, kakšno je konkretno protipravno ravnanje, ki se očita obdolžencem, iz njih ni razvidno, na podlagi česa je zaključila, da naj bi šlo v obravnavnih zadevah za razumne zadeve oziroma da ima stranka z interesom v vseh kazenskih zadevah verjetne izglede za uspeh. Iz istega razloga iz izpodbijanih odločb tudi ni razvidno, na kakšni podlagi je toženka zaključila, da je vsaka od zadev pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom oziroma da je zanjo pričakovani izid zadeve življenjskega pomena.
ZUP člen 2, 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9. ZCes-1 člen 3, 3/10. ZSPDSLS-1 člen 62.
upravna zadeva - stranski udeleženec - obnova postopka - javno dobro - oddaja nepremičnine v najem - zmotna uporaba materialnega prava
Odločanje ustanavljanja posebne pravice do uporabe javnega dobra je upravna zadeva, kar zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Tožena stranka je namreč v javnopravnem interesu dolžna po eni strani zagotavljati splošno rabo javnih cest, ki so javno dobro, po drugi strani pa prav tako lahko v javnopravnem interesu omogoči pod zakonsko določenimi pogoji ustanovitev pravice do posebne rabe javnega dobra. S tem ko je tožena stranka odločala o ustanovitvi posebne pravice do uporabe javnega dobra, je odločala kot oblastni organ, kar izhaja iz same narave nepremičnine, s katero je razpolagala. Ker gre v obravnavani zadevi po naravi stvari za upravno zadevo, to pomeni, da bi morala tožena stranka v skladu z ZUP odločiti o tožničini zahtevi o priznanju položaja stranske udeleženke oziroma njeni zahtevi o obnovi postopka, odvisno od tega, v kateri fazi je postopek ustanovitve posebne pravice do uporabe javnega dobra.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - pravica do izjave
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 20, 20/12. ZUP člen 9, 200. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 8, 8a, 8a (1), 8a (1)(d).
inšpekcijski postopek - odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - sodelovanje v postopku - načelo zaslišanja - neobrazložena odločba
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
Ker organ na prvi stopnji izpodbijane odločne ni ustrezno obrazložil, tožniku pa tudi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku (pri ogledu inšpektorja), je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
BDEIDOD člen 18, 18/1. ZDavP-2 člen 73, 73/2, 273, 273/1. ZUP člen 144, 144/1.
dohodnina - odmera dohodnine - ugovor zastaranja - dvojna obdavčitev - vzdrževan družinski član - davčna olajšava - odbitek v tujini plačanega davka - dohodek iz nemčije - poseben ugotovitveni postopek - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek
Odbitek tujega davka se prizna na zahtevo davčnega zavezanca, ki jo uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, katerega sestavni del so tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Tožnik tega v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine konkretizirano ni uveljavljal. Četudi bi sodišče štelo, da je takšen ugovor smiselno podal z navedbami, da davek plačuje v Nemčiji, pa za izkaz navedenega ni predložil ustreznih dokazil, ki jih predvideva 273. člen ZDavP-2.
ZVO-1 člen 144, 146d. ZUP člen 67, 214, 237, 237/1, 237/1-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - javni poziv - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upoštevala s strani tožnika predloženega Potrdila, da ima sporni objekt uporabno dovoljenje po zakonu kot stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967, niti se ne opredeli do navedb tožnika, da po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje. Toženka tudi ne navede, ali s pozivom zahtevano gradbeno dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi predstavlja obvezno prilogo vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - znižanje preživnine
Iz sodnih odločb med drugih izhaja, da tožnik ni izkazal bistveno spremenjenih okoliščin glede zmožnosti plačevanja preživnine, kot tudi ne bistveno spremenjenih okoliščin na strani nasprotne udeleženke (matere mladoletnih otrok) ali bistveno nižjih potreb preživninskih zavezancev, kar je podrobneje pojasnjeno. Med drugim je navedeno, da niso bile ugotovljene nižje potrebe otrok, temveč so se te z vstopom mladoletne Č. Č. v šolo in posledično dvigom prispevka za vrtec za A. A. povečale. Posledično tudi ugotovljeni višji dohodki matere mladoletnih otrok C. C. ne predstavljajo bistvene okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni predlog za znižanje preživnine.
vročanje - fikcija vročitve - naslov za vročanje - dejansko prebivališče - samostojni podjetnik - fizična oseba
V sklepu o davčni izvršbi je kot dolžnica nesporno navedena le tožnica kot fizična oseba, zato je pri ugotavljanju pravega naslova za vročanje po presoji sodišča nepomembno, kje je imela tožnica v času vročanja registrirano dejavnost.
Dejansko prebivališče namreč temelji na tesnejših in trajnejših povezavah posameznika z določenim krajem oziroma naslovom. Ker je dejansko prebivališče logično tudi središče posameznikovih interesov in aktivnosti, lahko ta na naslovu dejanskega prebivališča utemeljeno pričakuje vročanje pomembnejših dokumentov, zlasti v primerih, ko s posameznim postopkom pred prvo vročitvijo še ni bil seznanjen.
V nadaljnjem postopku lahko stranka, ko je s prvo vročitvijo z uvedbo postopka po uradni dolžnosti že seznanjena in ji je s tega vidika omogočeno sodelovanje v postopku, ob smiselnem upoštevanju 66. člena in prvega odstavka 96. člena ZUP, sporoči tudi drug naslov za vročanje. S tem stranka prevzame skrb za prevzemanje pošiljk na tem naslovu in sporočitev morebitnih sprememb naslova, hkrati pa prevzame breme zakonskih posledic morebitne opustitve prevzema pošiljk na tem naslovu ali obvestitve organa o spremembi naslova.
Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA jasno določata, da je komisija izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence. Ni pa komisija tista, ki bi na podlagi ocene vseh v postopku predloženih in izvedenih dokazov sprejela odločitev, niti tožena stranka na njeno mnenje ni vezana. Odločitev je namreč izključno v pristojnosti tožene stranke (tretji odstavek 20. člena ZOA), mnenje komisije pa je le eden od dokazov, ki jih izvede v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pooblaščenec - vročanje poziva na dopolnitev po določilih zup - nepravilno vročanje
Sodišče ugotavlja, da je imela tožnica že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenca in ima tožnica prav, ko meni, da poziv na izjasnitev ni bil pravilno vročen. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za izjasnitev z dne 4. 9. 2024 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščencu; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv za dopolnitev vloge tožnici ni bil vročen in tako ni imela možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja v zvezi z njenim neto prihodkom. Glede na navedeno pa organ za BPP tudi ni imel podlage, da o prošnji za dodelitev BPP odloči glede na znane podatke spisa. Iz navedenega razloga sodišče šteje, da tudi v ponovljenem postopku tožnica ni imela veljavne možnosti za izjasnitev o ugotovljenih dejstvih.