ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. Uredba o organih v sestavi ministrstev (2015) člen 14, 14/3, 14/3-1.
okoljska škoda - poročilo - upravni postopek - upravna zadeva - ni upravna zadeva - zavrženje vloge
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da Poročilo vsebuje opis postopka vzorčenja in predstavitev rezultatov kemijske analize odvzetih vzorcev sanacijskega materiala ter površinskih in podzemnih voda na območju delovanja tožnika, z njegovo pripravo pa je Agencija Republike Slovenije za okolje za toženko opravila analizo – strokovno delo, kar je po 1. točki tretjega odstavka 14. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev ena od njenih temeljnih nalog. Takšna opravila, ki imajo analitični, tehnični in strokovni značaj, so materialna dejanja (realni akti), ki jih organi ne opravljajo v upravnem postopku, čeprav sestavljajo del njihovega upravnega delovanja. Ker ta opravila oziroma dejanja po svoji naravi nimajo neposrednih pravnih učinkov, jih ni mogoče šteti za posamičen in konkretni upravni akt (odločbo v upravni zadevi).
Ko gre za odločanje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ v obrazložitvi pojasniti na podlagi česa je ugotovil, da gre za odločanje o zadevi v kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Prepoved ponovnega odločanja absolutno velja namreč le za tiste primere, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno, ne pa tudi če je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna. V teh primerih organ vlogo zavrže le, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. To posledično pomeni, da mora v teh primerih organ presoditi ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga do vložitve nove vloge spremenilo in to v odločbi obrazložiti.
ZCes-1 člen 118, 118/1, 118/1-8. ZUP člen 9, 146, 146/3, 154, 154/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta - ustna obravnava - pravica stranke do izjave - kršitev pravil postopka
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način zagotavljanja uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice. To pa tudi pomeni, da če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v postopku preuranjeno. V upravnem (tudi v inšpekcijskem) postopku po povedanem ne zadostuje zgolj pisna seznanitev stranke z vsebino izpovedi priče.
Tožnik je dogodek z dne 31. 12. 2021 najavil 16. 12. 2021, vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov je v skladu s 33. členom ZIUPGT oddal 14. 1. 2022, torej v času, ko je že veljal Odlok, ki je stopil v veljavo 8. 11. 2021 in je med drugim prepovedoval obratovanje gostinskih lokalov, ki nudijo ples in družabni program. Navedeno pomeni, da tožnik za dogodek z dne 31. 12. 2021 ne more uveljavljati delnega povračila stroškov organizacije dogodka, saj ne izpolnjuje pogoja iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT. Tudi po presoji sodišča je bilo tožniku že v času najave dogodka 16. 12. 2021 jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev, ki jih določa tretji odstavek 14. člena tedaj veljavnega Odloka, ne bo mogoča.
ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 142, 142/1, 142/5.
ukrep okoljskega inšpektorja - stranski udeleženec - pravica do pritožbe
Vsak subjekt, ki mu je bila priznana pravica, da se kot stranski udeleženec udeležuje upravnega postopka, ima že po zakonu tudi pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta postopek končan. Ker je bil v predmetnem inšpekcijskem postopku tožniku pravnomočno priznan status stranskega udeleženca, mu pravice do pritožbe zoper inšpekcijsko odločbo (v mejah priznane pravice do stranske udeležbe) tako ni mogoče odreči.
ZEKom-1 člen 106, 224. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3.
elektronske komunikacije - postopek nadzora - inšpekcijski postopek - pogoji za izrek ukrepa - ničnost odločbe
V obravnavani zadevi je toženka preverjala, ali tožnik izpolnjuje obveznosti, ki so mu naložene z regulatorno odločbo. To pomeni, da je ravnala v skladu s citiranimi predpisi s področja upravnega prava in odločala v zadevi iz svoje (upravne) pristojnosti. Kot pravilno opozarja toženka, gre za reguliran trg, pri katerem operater ni prost pri oblikovanju vseh pogodbenih določb, tj. pri oblikovanju cene za operaterski dostop. Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval napačno ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne napačno zaračunane zneske. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je toženka z naložitvijo povrnitve razlike med cenami, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in cenami, ki jih je tožnik zaračunal iskalcem dostopa, odločila o civilnopravnih razmerjih, torej mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
ZCes-1 člen 97, 112, 118. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - obrazložitev odločbe - soglasje za poseg v varovalni pas ceste
Izpodbijana odločba ni izdelana v skladu z ZUP, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da se toženka ni opredelila do tožničinih izjav v upravnem postopku, podanih že v izjavi z dne 27. 1. 2018, ponovljenih v pritožbi in tožbi in sicer: (i) da je bil objekt postavljen junija 2013, (ii) da se je objekt v času postavitve nahajal izven varovalnega pasu občinske ceste, saj je od osi ceste oddaljen cca. 15 metrov, kar naje razvidno iz priložene skice, (iii) da zato soglasje MOL ni bilo potrebno. Prav ugotovitve toženke, kdaj je bil objekt postavljen, ali se nahaja v varovalnem pasu in kje se nahaja in ali je tožnica za postavitev objekta potrebovala soglasje ali ne, pa so bistveni razlogi za izdajo izpodbijane odločbe.
upravni postopek - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Uradna oseba lahko stranko, ki kljub opominu še naprej moti delo oziroma se vede nedostojno, odstrani, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZUP, poleg tega (torej ob tem) pa ga lahko kaznuje tudi z denarno kaznijo (111. člen ZUP). Odstranitev stranke z dejanja postopka torej ni pogoj za izrek denarne kazni po 111. člen ZUP, ampak se lahko izvede en ali drug ukrep ali oba.
delo na črno - prepoved dela na črno - načelo zaslišanja strank - ustna obravnava
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 56, 56/1, 56/1-1. ZUP člen 138, 138/1, 139.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - napotitev v tujino
Iz 2. alineje prvega odstavka 55. člena Ztuj-2 torej izhaja, da če je tujec zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ga ta zaradi opravljanja storitev napoti na delo v tujino, potem to ne more biti razlog za zavrnitev dovoljenja za prebivanje oziroma za razveljavitev dovoljenja za prebivanje. Glede na tožbene navedbe in podatke spisa bi lahko bil podan ravno tak primer, ko je tožnik bil zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ga je le ta napotil v tujino. V kolikor so te okoliščine podane, potem ni razumljivo, da se tožena stranka v istem odstavku odločbe sklicuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu.
državljanstvo RS - pogoji za naturalizacijo - dejansko življenje v RS - načelo zaslišanja strank - zaslišanje priče
V zapisniku o zaslišanju na upravni enoti je navedeno, da je tožnica izjavila, da ima kar nekaj družinskih prijateljev, ki bi lahko potrdili njeno bivanje v Sloveniji, pri čemer jih je izrecno naštela. Navedla je „potem predlagam še družinske prijatelje in sorodnike ...“. Ta navedba pomeni predlog za zaslišanje prič, ki pa mu tožena stranka ni sledila, pri tem pa ni navedla razloga, zakaj ne.
V kolikor je tožena stranka v postopku revizije menila, da pri upravni enoti izvedeni dokazi niso zadostni, bi se morala opredeliti do vseh ostalih predlaganih dokazov, ki niso bili izvedeni. Dokazov z zaslišanjem predlaganih prič ni izvedla in bi glede na to morala obrazložiti, zakaj jih ni izvedla, zakaj je štela, da je njihova izvedba nepotrebna. Ker tega v obrazložitvi ni, je odločba že iz tega razloga tako pomanjkljivo obrazložena, da jo je bilo treba odpraviti.
Dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji se ne dokazuje le z listinskimi dokazi. V kolikor tožena stranka ne sledi navedbam tožnice, da je od leta 2008 dalje prebivala v Republiki Sloveniji oziroma da njeni dokazi za kaj takega ne zadostujejo, se potem postavi vprašanje, kje pa naj bi tožnica v tem času dejansko prebivala. Tožena stranka po drugi strani ni izkazala, da naj bi tožnica v spornem obdobju prebivala v neki drugi državi.
ZBPP člen 24, 24/3. ZUP člen 67, 237, 237/2, 237/2-7.
nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredno pravno sredstvo - nepopolna vloga - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi - Državno odvetništvo
Nujna BPP se dodeli za tisto dejanje prosilcu, ki mu je nujno potrebno, da se izogne posledicam, kar ne velja za sestavo in vložitev revizije, saj se ta lahko vloži le, če je dopuščena, zato posledično odločitev o BPP za njeno sestavo in vložitev ni nujna, o njej bi lahko sodišče odločalo kot o redni BPP.
ZPNačrt člen 74, 74/3, 75, 75/3, 77, 79, 79/3, 79/6, 80, 84, 103, 103/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 243, 243/2, 296, 296/5. ZUP člen 153. Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (2004) člen 17, 17/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja stavbnih zemljišč - podlaga za odmero nadomestila - za odločanje relevanten predpis - stečajni postopek
Začetek stečajnega postopka nad tožnico oziroma neprijava terjatve toženke iz naslova komunalnega prispevka ni ovira za samo izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, saj za to zadevo relevantni zakoni (ZUP, ZFPPIPP in ZPNačrt) niso imeli (in tudi sedaj nimajo) določb o tem, da se postopek odmere komunalnega prispevka v primeru stečaja zavezanca ne bi smel voditi in v njem izdati odmerna odločba.
Odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna. Ker toženka ob uvedbi obravnavanega upravnega postopka za odmero komunalnega prispevka (27. 6. 2011) ni imela za odmero potrebnega odloka o programu opremljanja (ta je bil namreč sprejet 12. 10. 2018 in je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 31. 10. 2018), sodišče zaključuje, da toženka ni imela pravnih podlag, ki bi ji omogočale izdati izpodbijano odločbo o odmeri komunalnega prispevka, pač pa bi morala v obravnavanem postopku, ki je bil začet na zahtevo tožnice, odločiti, da se komunalni prispevek ne odmeri.
EZ-1 člen 375, 375/5, 426. ZUP člen 154. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 13, 13/2.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - obnovljivi viri energije - ustna obravnava - vnaprejšnja dokazna ocena - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Glede na okoliščine obravnavane zadeve bi Agencija po presoji sodišča morala z namenom, da se razjasnijo in ugotovijo odločilna dejstva v zvezi s količino izrabljene toplote, pred odločitvijo razpisati ustno obravnavo in na njej zaslišati predlagane priče ter na ta način tožniku zagotoviti, da učinkovito zavaruje svoja upravičenja. Dokazni predlog tožnika je Agencija zavrnila s splošno obrazložitvijo, da izvedba predlaganih dokazov ni potrebna, ker iz ogleda in pridobljenih listinskih dokazil izhaja, da na lokaciji proizvodne naprave ob ogledu poleg nedelujoče sušilnice in objekta strojnice ni drugih objektov, v katerih bi se lahko toplota iz proizvodne naprave koristno uporabljala. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča glede na okoliščine konkretne zadeve nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza.
ZUP člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260, 260/1. ZUT člen 4, 4/3.
upravna taksa - namenska raba prostora - potrdilo - zemljišče - parcela - nepremičnina - načelo ekonomičnosti - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločitve ni razvidna podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano. Ob tem pooblastilo ni dano tako, da bi iz norme izrecno izhajalo, da gre za pooblastilo za diskrecijsko odločanje, temveč se kaže v uporabi pojmov, kot so organ sme, organ lahko ali organ je pooblaščen, da dovoli, naloži. Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica v tožbi trdi, da je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, vendar pa temu ni tako, saj je v prošnji navedla, da denarne socialne pomoči ne prejema. Poleg tega iz upravnega spisa izhaja, da je toženka ob vpogledu v uradne evidence ugotovila, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, nenazadnje pa tudi iz s strani tožnice predloženega „ANSES“ certifikata izhaja, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev. Glede na navedeno je tožničin ugovor, da je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka, s tem ko ni obrazložila, zakaj ji ni dodelila BPP, kljub temu da je prejemnica denarne socialne pomoči, neutemeljen.
ZJZP člen 74, 74/1. ZUP člen 222. ZUS-1 člen 69, 69/1.
koncesija - statusno preoblikovanje - prenos dejavnosti - molk organa - tožba zaradi molka organa
Toženka navaja, da o vlogi še ni odločila, ker je prepričana, da področna zakonodaja, tako ZZDej in ZJZP nikjer izrecno ne določata, kdaj in pod katerimi pogoji lahko toženka da ali zavrne soglasje za prenos koncesije. Sodišče v zvezi s tem pripominja, da gre po naravi stvari nedvomno za odločitev, ki mora biti sprejeta po pravilih splošnega upravnega postopka, kar pomeni, da velja za odločanje o vlogi tudi rok, ki ga ZUP določa za odločitev o zahtevi
Obrazložitev odločbe o odmeri komunalnega prispevka bi morala obsegati vsaj konkretno opredelitev komunalne opreme, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka tožnici (po vrsti in lokacijsko), navedbo relevantnih podatkov za izračun komunalnega prispevka (površina parcel, obračunski stroški, podatki za tožnico itd.), navedbo določb Odloka o programu opremljanja in drugih predpisov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, tudi glede vključenega DDV (z njihovo vsebino), in razloge za tožnici odmerjeni znesek komunalnega prispevka. Odločba mora vsebovati obrazložitev v navedenem obsegu in vsebini ne glede na morebitno priloženo tabelo. Obrazložitev odločbe je namreč nujna, da stranka odločitev razume, da lahko uveljavi pravna sredstva in da v postopkih s pravnimi sredstvi pristojni organi lahko preverijo zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrženje prošnje - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - ponovna prošnja - pravnomočno odločena zadeva - pravnomočno odločena upravna zadeva - zavrnitev tožbe
Vloga za BPP je bila sicer popolna in sposobna za obravnavanje, vendar pa je ni bilo dopustno obravnavati zaradi že predhodne zavrnitve prvotne tožnikove prošnje za BPP v zvezi z istim pravdnim postopkom in zaradi nenavedbe spremenjenih dejstev ali pravne podlage, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi.
Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b. ZVO-1 člen 51, 51/1, 51/5. ZUP člen 246.
presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Ni sporno, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje, ki je bila zavržena, hkrati pa je bilo z istim aktom tudi odločeno, da je za predmetni poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To pomeni, da je bilo v celoti odločeno o predmetu predhodnega postopka, odločitev, ki jo je organ sprejel, pa je ravno odločitev, ki jo je tožnik zasledoval s svojo zahtevo za udeležbo v tem postopku in kar izrecno zatrjuje tudi v tožbi, tj. da je treba za nameravani poseg v prostor izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tožnik si torej s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih želi biti tožnik udeležen v postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, saj je ta pravnomočno zaključen. Tožnik bo lahko svoje pravice in pravne koristi v zvezi z nameravanim posegom varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanju okoljevarstvenega soglasja (ki ga mora nosilec posega sprožiti, če želi pridobiti gradbeno dovoljenje).