ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. ZST-1 člen 10, 10/3, 10/8. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tretji odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna.
Organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, bi moral svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zahteva stranke
Tožena stranka je s tem, ko je odločala o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki ga tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zahteval, ravnala v nasprotju z določbo 128. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta določa, da sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Prvostopenjski organ je s tem, ko je izpodbijani sklep oprl na dejstva in okoliščine, glede katerih tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočil, da bi se o njih izjavil, kršil 9. člen ZUP, s tem pa bistveno kršil pravila postopka.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu zgolj povzel specifikacijo računov pooblaščenega izvajalca, na tej podlagi pa tudi ugotovil in tožniku naložil povračilo stroškov izvršbe. Pri tem se prvostopenjski organ sam ni z ničemer opredelil do vsebine, obsega ali višine postavk iz predračunov, pač pa je te (povsem neobrazloženo) očitno priznal v celotni višini.
ZG člen 47, 47/10. ZUP člen 147, 147/1. DZ člen 66, 67, 68, 69.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - predhodno vprašanje
Ker tožnik ni dokazal drugače, velja, da se zakonec G. G. strinja s tem, da je ponudbo sprejela njegova žena C. C. Skupno premoženje zakoncev pripade obema zakoncema skupaj, ne glede na to, kdo od njiju sklene pravni posel za pridobitev. Zato za uveljavljanje predkupne pravice tudi ni pogoj, da ponudbo sprejmeta oba.
davek od drugih dohodkov - fiktivna pogodba - odprava upravnega akta - pravica do izjave - prekluzija navajanja dejstev
Če se upravni akt odpravi s pravnomočno odločbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP). Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva (ex tunc), s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljenega akta, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem postopku še ni odločeno. Pravni položaj stranke je torej takšen, kot da v konkretni upravni zadevi sploh ne bi bila izdana odločba in posledično davek ne bi bil nikoli odmerjen. To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora davčni organ v ponovljenem postopku DIN izdati zapisnik v skladu s 140. členom ZDavP-2. To pa hkrati tudi pomeni, da v ponovljenem postopku tožnik tudi ni obremenjen z dokaznimi prekluzijami iz prvotnega postopka DIN.
Vrhovno sodišče RS meni, da določba drugega odstavka 140. člena ZDavP-2, po kateri davčni zavezanec v pripombah k zapisniku očitno sploh nima pravice navajati dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji zapisnika, prekomerno posega v njegovo pravico do izjave ter da je zato v neskladju z 22. členom Ustave. Pravica do izjavljanja oziroma pravica biti slišan je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS), konkretizacijo te pravice v postopku davčnega nadzora pa predstavljata določbi 139. člena in 140. člena ZDavP-2. Zavezancu za davek je zato treba v skladu z navedenimi izhodišči omogočiti izjavljanje o celotnem procesnem gradivu, ki (lahko) vpliva na vsebino izdane odločbe. Glavni namen izdaje in vročitve zapisnika torej je, da se zavezanec izjavi o dejstvih in pravnih naziranjih davčnega organa, ta pa se v ponovljenem postopku lahko spremenijo.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/2. ZUP člen 139, 139/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - ugotovitveni postopek - načelo materialne resnice
Že iz besedila drugega odstavka 24. člena ZKZ v delu, kjer je opredeljeno, kaj se šteje kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti po tem zakonu, izhaja, da zakon pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov. Vrednost pridelkov pa vključuje poleg na trgu prodanih pridelkov tudi pridelke za domačo porabo in za nadaljnjo obdelavo.
Upravni organ, ki je odločal o priznanju statusa kmeta stranke z interesom C. C., je očitno po prejetju vloge (poleg dejstev iz same vloge in priloženih dokazil k vlogi) sam ugotavljal še dejstva, za katera je menil, da so relevantna v zadevi, sledeč relevantni materialnopravni določbi, in po tem, ko je presodil, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, na tej podlagi tudi odločil. S tem po oceni sodišča ni bilo preseženo pooblastilo, ki ga organu daje prvi odstavek 139. člena ZUP.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe
Prvi odstavek 38. člena GZ se nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP, skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek).
ZUP člen 67, 147. ZDDD člen 13. Pravilnik o napovedi davka na darilo (2016) člen 2.
davek na dediščine in darila - napoved za odmero davka - obvezne sestavine vloge - zavrženje vloge - kršitev pravil postopka
Dokazilo o lastništvu nepremičnine darovalke, ki ga je davčni organ zahteval od tožnika, po navedenem ne predstavlja obvezne sestavine napovedi za odmero davka na darilo, brez katere te ne bi bilo mogoče vsebinsko obravnavati. To pomeni, da organ iz razlogov, ki jih navaja v izpodbijanem sklepu, tožnikove vloge ni bil upravičen zavreči, kot se pravilno opozarja v tožbi.
inšpekcijski ukrep - ustna obravnava - ponovno zaslišanje strank in prič - pravica stranke do izjave
Uradna oseba mora na razpisano ustno obravnavo istočasno povabiti vse stranke postopka in jim na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene, postavljajo vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke in zagotavlja stranki postopka pravico do izjave tudi do obremenilnih dokazov in prič, kar je pomembno tudi z vidika uresničevanja načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno.
V upravnem postopku ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Tožnik je bil trikrat pozvan, da se o ugotovitvah prvostopenjskega organa izjavi. Vsakič mu je bil posredovan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru oziroma o kontrolnem pregledu, ki se je vršil pred pozivom, iz teh zapisnikov pa izhajajo za ta primer relevantne ugotovitve oziroma okoliščine: opis objekta/ov, z njihovimi dimenzijami, lokacijo, nazadnje tudi s pravno opredelitvijo, da gre za manj zahteven objekt. Hkrati je bil tožnik vsakič pozvan, da organu sporoči, ali ima za objekt pridobljeno ustrezno upravno oziroma gradbeno dovoljenje. Po oceni sodišča je bil tožnik tako nedvomno seznanjen z ugotovitvami upravnega postopka, z za ta postopek relevantnimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi z uspehom svojega dokazovanja.
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neobrazloženost sodne odločbe
Izpolnjena napotnica predstavlja zahtevek izvajalca BPP v smislu prvega odstavka 213. člena ZUP, kar pomeni, da bi morala toženka del zahtevka, ki ga ni priznala, zavrniti v izreku odločbe. Ker ga toženka v sklepu ni zavrnila, izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti.
Delna zavrnitev priglašenih stroškov ne izpolnjuje zahtevanega standarda v določbi 214. člena ZUP, saj ne pojasni konkretnih razlogov za zavrnitev dela stroškov. Pomanjkljivosti obrazložitve odločitve, pa ni mogoče nadomestiti z odgovorm na tožbo.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje - zavrženje vloge
Za presojo, ali gre za enako dejansko in pravno stanje, je bistveno, ali sta si mnenji enaki glede pravno odločilnih okoliščin. Glede na citirane določbe ZPND to pomeni, da vsebujeta ali pa ne vsebujeta: ocene o ogroženosti in mnenja, da je dodelitev BPP nujno potrebna tudi za postopke po DZ. Za odločitev v tej zadevi je tako pravno pomembno le, da tudi v mnenju CSD, ki ga je tožnica predložila v obravnavani zadevi, enako kot v mnenju CSD, ki ga je predložila v zadevi Bpp 549/2022, CSD ni zapisal, da je za tožnico nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ.
upravna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - potrdilo o namenski rabi zemljišča - diskrecijska pravica
Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je organ odločil na podlagi prostega preudarka, ki ga utemeljuje s 6. členom ZUP. Vendar je pri tem izostala podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - aktivna legitimacija - upravni spor
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.
Zgolj v primeru, da je s popravnim sklepom poseženo v pravni položaj, ima stranka možnost izpodbijanja takšnega sklepa kot sklepa o končanju postopka odločanja o popravi odločbe v upravnem sporu, saj gre le v takšnem primeru za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1; če popravki ne vplivajo na pravni položaj, torej na pravice in obveznosti stranke, pa sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Pravni pouk v izpodbijanem sklepu, ki tožnika izrecno napotuje na možnost upravnega spora, sam po sebi za to presojo ni merodajen.
vodna pravica - vodno dovoljenje - pravica stranke do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - obrazložitev odločbe - prenehanje pravice
Upravni organ bi tožeči stranki moral že pred izdajo odločbe omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah zadeve, zlasti upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka sicer izvrševala naložene obveznosti po predhodno izdanem delnem vodnem dovoljenju, izpodbijana odločba pa je posegla v njene že pridobljene pravice. Prvostopenjski organ bi v obrazložitvi izpodbijane odločbe moral tudi navesti, na določbo katere točke prvega odstavka 144. člena ZUP opira vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka, obrazložiti pa bi tudi moral, kako je določbo uporabil.
Organ ni bil pristojen po vsebini odločati o tožnikovi zahtevi za odpis globe, saj te zahteve tožnik glede na materialni predpis (ZP-1) ni mogel vložiti.
ZJZP člen 44, 65, 65/1. ZZDej člen 41, 42, 43, 44. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - javni razpis
Merilo delovne izkušnje in referenca v razpisni dokumentaciji ni vsebinsko opredeljeno in ne vsebuje kriterijev oziroma meril za njihovo uporabo. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen četrti odstavek 48. člena ZJZP, saj gre za strogo formalnost postopka in merila niso v skladu s 44.d členom ZZDej.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - verjetno izkazana dejstva
Od stranskega udeleženca ni mogoče zahtevati, da vloži predlog za obnovo postopka, dokler se ne seznani s konkretnimi okoliščinami do te mere, da lahko s stopnjo verjetnosti ugotovi, da gre za poseg v njegove pravne koristi. To pa pomeni, da začne subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka na tej podlagi teči takrat, ko je stranski udeleženec s tem seznanjen, te okoliščine pa je treba izkazati s stopnjo verjetnosti.
Iz navedenih razlogov sodišče odstopa od drugačnih stališč v sodni praksi (npr. sodba I U 1768/2013 z dne 6. 3. 2014), iz katerih izhaja, da je za začetek teka roka odločilen dan, ko se je predlagatelj obnove seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne dan, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - ugovor zoper sklep - zavrženje prepoznega ugovora - zavrženje ugovora
V kolikor toženi stranki ni bilo jasno, za kakšno vrsto vloge gre (glede na dejstvo, da bi vloga morala glasiti „pritožba“, skladno s pravnim poukom na sklepu z dne 9. 10. 2019) oziroma za morebitno podvajanje že podane vloge, torej zoper kateri sklep je tožeča stranka podala ugovor (kljub temu da je po mnenju sodišča bilo to nedvoumno, saj je bil redosled podanih pravnih sredstev jasen), bi bila dolžna v skladu z določili 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) stranko pozvati na dopolnitev podanega ugovora/pravilno pritožbe.