enotno dovoljenje za prebivanje in delo - prijava v zavarovanja - delodajalec - pravica do izjave - zaposlitev
Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova.
ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 106, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
RTV prispevek - vročitev odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - obrazloženost odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ je na podlagi drugega in tretjega odstavka 106. člena ZUP v povezavi s prvim podstavkom 104. člena ZUP odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tako, da je le-tega skladno z v uvodu navedenimi zakonskimi določbami ZUP v izreku zavrgel (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). V nasprotju s tem pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisal, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Ker stranka in strankina sestra v predlogu okoliščin ni verjetno izkazala, je RTV Slovenija odločila v skladu 106. člen ZUP. Takšna odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka, saj se sklep ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Drži, da je v odločbi z dne 5. 3. 2019 o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja dvakrat navedeno zemljišče s parc. št. 230/13 namesto 230/11 in 230/13, vendar gre za očitno pomoto, ki je bila popravljena s sklepom o popravi pomote z dne 8. 4. 2019, ki je dokončen. Da sklep o popravi pomote ni naveden v povezavi z odločbo z dne 5. 3. 2019, pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj so v izreku izpodbijanega sklepa navedena vsa zemljišča, na katere se ukrep nanaša, torej tudi na zemljišče s parc. št. 230/11.
Drugostopenjski organ je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prvostopenjska odločba po pregledu po uradni dolžnosti v celoti odpravi in nadomesti, nato pa je pod 2. točko izreka odločil, da se tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo v ostalem zavrne, zato ni jasno, na kateri del izreka prvostopenjske odločbe naj bi se nanašala odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (in zato tudi ne, v katerem delu izreka naj bi bilo treba s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjsko odločbo, kot se navaja v pravnem pouku izpodbijane odločbe). Ker torej glede na izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan jasno in določno, to pomeni, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila ZUP, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
prešolanje učenca na drugo šolo - stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. V obravnavani zadevi pa pritožbena komisija OŠ A. kot drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgla oziroma zavrnila, prav tako pa tudi ni sama odločila o zadevi, zaradi česar po citirani določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bila dolžna odločati o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. kot organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodila in odločbo prvostopenjskega organa odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi drugostopenjski organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.
ZUP člen 293, 293/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36-1, 36/1-4, 36/1-5.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objektov - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb drugega odstavka 293. člena ZUP odložil opravo izvršbe do dne 21. 9. 2022 do 8. ure. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko je bilo odločeno, da se oprava izvršbe odloži, ni bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi.
Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1.
poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - smrt stranke med postopkom - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUP v primeru, če stranka med postopkom umre, se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. V konkretnem primeru je vlagateljica umrla po vložitvi predmetne vloge, a še pred izdajo izpodbijanega akta, pri čemer pa Komisija predhodno navedenih določb ZUP ni upoštevala pri izdaji izpodbijanega akta. S tem so podane bistvene kršitve določb upravnega postopka po točki 2 drugega odstavka 237. člena ZUP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - vsebina pooblastila - pooblastilo za zastopanje - odobritev dejanj pooblaščenca - odobritev že opravljenega dejanja - možnost pritožbe
Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj.
Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.
krčitev gozda - stranka postopka - stranski udeleženec - nedovoljena pritožba - predlog za obnovo postopka
Tožnik je vložil zahtevo za vstop v postopek po izdaji drugostopenjske odločbe. V taki procesni situaciji, tj. ko je upravni postopek že dokončno končan, pa toženka ne bi smela obravnavati tožnikove zahteve po 142. členu ZUP in jo zavreči kot prepozne, temveč bi jo morala obravnavati kot predlog za obnovo postopka in na tej podlagi, upoštevajoč relevantne določbe ZUP, presoditi, ali tožnikova vloga (zahteva za vstop v postopek) prestane formalni preizkus za vsebinsko obravnavo kot predlog za obnovo postopka, in če, ta predlog vsebinsko obravnavati.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - direktor družbe - dvig gotovine - drugi dohodek - izjava - opredelitev do dokazov - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj se davčni organ ni opredelil glede izjave A. A. o prejemu gotovine s strani tožnice, ki jo je tožnica predložila v postopku, in ki se nanjo sklicuje tudi v tožbi. Z njo je tožnica v postopku dokazovala, da je gotovino predajala prokuristu družbe.
visoko šolstvo - podaljšanje akreditacije - izločitev uradne osebe
Tožena stranka v zvezi z zahtevo za izločitev, ki jo je tožnica vložila z dopisom z dne 3. 1. 2017, ni odločila po ZUP tako, da bi izdala sklep o (ne)utemeljenosti zahteve za izločitev, temveč je izdala sklep o imenovanju skupine strokovnjakov. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ZUP o tožničinem predlogu za izločitev odločiti s sklepom o izločitvi, zoper katerega bi tožnica morala imeti pravico do pritožbe. Ker tožena stranka odločitve glede izločitve ni sprejela s sklepom o izločitvi v skladu s pravili ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZLD-1 člen 121, 121/7. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
koncesija - lekarniška dejavnost - statusno preoblikovanje - ni upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ni podal vloge za izdajo soglasja k prenosu koncesije, marveč vlogo za podajo soglasja k statusnemu preoblikovanju koncesionarja lekarniške dejavnosti, ki pa ga ZLD-1 in ZGD-1 zakonsko ne predpisujeta, zato ni podane zakonske podlage, ki bi nalagale upravnemu organu kot koncedentu izdajo soglasja k statusnemu preoblikovanju koncesionarja lekarniške dejavnosti. Statusno preoblikovanje in izbira pravno organizacijske oblike, v kateri bo subjekt opravljal dejavnost, je v dispoziciji subjektov. Glede na določbe ZGD-1 obstaja numerus clausus zakonsko predpisanih pravno organizacijskih oblik, v katerih subjekti opravljajo svojo dejavnost. Ker pa je statusno preoblikovanje in izbira pravno organizacijske oblike opravljanja dejavnosti v dispoziciji strank, ki svobodno izbirajo pravno organizacijsko obliko za opravljanje dejavnosti in se svobodno odločajo o statusnem preoblikovanju ne gre za upravno zadevo.
osebna asistenca - mnenje komisije - upravni postopek - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
Sodišče je že v sodbi I U 91/2020 pojasnilo, da določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika o osebni asistenci, po kateri organ kopijo mnenja zgolj pošlje v vednost stranki, nima podlage v ZOA. Pravilnik kot podzakonski predpis, sprejet na podlagi ZOA, ne more omejevati pravice vlagateljev za uveljavljanje pravice do osebne asistence, da se pred izdajo odločbe izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - individualiziran program - največja korist otroka - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zahtevam iz 56. člena URS in 4. lčena ZUOPP-1 ni mogoče zadostiti le s povzemanjem vsebine vlog in dokaznih listin v obrazložitvi izpodbijane odločbe. V skladu z določili 10. člena v zvezi z 214. členom ZUP bi namreč obrazložitev izpodbijane odločbe morala vsebovati tudi dokazno oceno tožene stranke o tem katera dejstva je po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, štela za dokazana. Manjka pa tudi utemeljitev uporabe načela največje koristi otroka v konkretnem primeru.
inšpekcijski ukrep - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga
Tožbenemu očitku, da se v izpodbijani odločbi navaja le predpise, ki prvostopenjskemu organu dajejo splošno pristojnost za izdajanje odločb v upravnem postopku, po presoji sodišča ni mogoče pritrditi. Stvarna pristojnost kaže na delovno področje organov ter obstaja v pravici in dolžnosti organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim predpisom določene naloge.
ZUP člen 87, 97, 97/4, 169. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve
Zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 135. ZIN člen 5, 128.
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec - pravni interes - zavrženje pritožbe
Inšpektor je s procesnim sklepom ustavil inšpekcijski postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje. S tem ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke (zavezanca) ali stranskega udeleženca, zato tudi tožnica kot stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Z uveljavljanjem pravnih sredstev zoper sklep o ustavitvi postopka bi lahko zgolj postavljala trditve, da je nadaljevanje inšpekcijskega postopka (v nasprotju s presojo pristojnega inšpektorja) utemeljeno v javnem interesu, javnega interesa pa stranska udeleženka v postopku ni legitimirana uveljavljati in varovati. Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa pa ni mogoče ne začeti in ne voditi, ali pa je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, pa je v presoji inšpektorja.
gradbeno dovoljenje - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - upravičenec - stranka postopka - zahteva za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija - pravni interes - obrazložitev odločbe
Med strankami ni sporno, da tožnica v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja ni imela položaja stranke ali stranske udeleženke. Glede na to ni upravičena zahtevati odprave oziroma razveljavitve sporne odločbe po nadzorstveni pravici, kar pomeni, da je toženka njeno zahtevo za odpravo in razveljavitev spornega gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici utemeljeno zavrgla.
Aktivna legitimacija stranke se presoja ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - povečanje vrednosti premoženja - povrnitev vlaganj - višina odškodnine - delna odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zahtevek iz petega odstavka 25. člena ZDen je odvisen od pravnomočne odločitve o zahtevi za denacionalizacijo. Zato o njem ni mogoče odločiti drugače kot z odločbo, s katero je odločeno tudi o zahtevi za denacionalizacijo ali pa po njeni pravnomočnosti, kar izhaja iz šestega odstavka 25. člena ZDen.
Zato odločanje o tej zahtevi pred pravnomočnostjo odločbe pomeni procesno kršitev, ki lahko vpliva na zakonitost odločbe, torej absolutno bistveno kršitev.