ZBPP člen 8, 8-4, 24. ZIZ člen 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni naslov - ugovorni razlog - napačna uporaba materialnega prava
BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugotov zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.
Na prošnjo, da želi zagovor v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, je tožena stranka tožniku odobrila le BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Z vloženo tožbo pa želi tožnik doseči odpravo odločbe in pravni interes utemeljuje s tem, da želi BPP tudi v obliki zagovora pred sodiščem druge stopnje.
Tudi če bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, ampak bi ga še poslabšalo, saj bi tožnik izgubil pravico do že dodeljene BPP.
V zvezi z dodelitvijo BPP za zastopanje na drugi stopnji bi tožnik moral pri toženi stranki predlagati, da odloči o zahtevku v celoti, torej jo pozvati na izdajo dopolnilne odločbe.
cepljenje - obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
Odločitev organa je bila najmanj preuranjena, saj bi moral inšpekcijski organ pred izdajo izpodbijane odločbe v okviru ugotovitvenega postopka ugotoviti, kakšno je dejansko zdravstveno stanje mladoletnega otroka (prisotne alergije), za katerega je odredil ukrep neodvisno od možne podaje predloga za opustitev cepljenja. Morebitne razloge za opustitev cepljenja, še posebej, če gre za otroka, ki bi lahko bil alergičen na morebitne sestavine cepiva, je pred izdajo odločbe treba jasno razčistiti skladno z določili ZUP.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, kateri razlogi in katera dejstva so bila odločilna za sprejetje odločitve. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, da tožnik kot prijavitelj ni bil izbran, glede na število doseženih točk, kot tudi ne koliko točk so dosegli drugi prijavitelji, ki so bili izbrani in tudi ne ali so bila upoštevana citirana določila Javnega razpisa.
ZUS-1 člen 24, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
prepozna tožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V zadevi je za odločitev najprej bistveno, ali je bila tožniku pravilno vročena izpodbijana odločba in kdaj je bila vročitev opravljena.
Tožnikove navedbe ne ovržejo presoje pravilnosti konkretne vročitve in nastopa domneve, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 12. 11. 2022. Naslednjega dne, 13. 11. 2022, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v torek, 13. 12. 2022. Iz datuma sprejemne štampiljke na tožbi je razvidno, da je bila tožba osebno vložena na sodišču 20. 12. 2022 ob 14:34 uri. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
Tožnik ni izkazal opravičljivega vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe. Ker morajo biti po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 razlogi za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazani že ob vložitvi predloga, čemur z obravnavanim predlogom ni bilo zadoščeno, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.
Čeprav so ukrepi naloženi stranki z interesom, so po presoji sodišča posledica teh tudi večje obveznosti (manjše pravice) tožnika oziroma vzpostavitev drugačnih pogojev dostopa slednjega do storitev stranke z interesom. Ker okvir teh pogojev predstavljata ZEKom-1 ter regulatorna odločba (oziroma interpretacija teh v postopku nadzora), pa poseg v te pogoje po presoji sodišča ne pomeni zgolj posega v tožnikov ekonomski interes, pač pa tudi poseg v njegov pravni položaj oziroma pravni interes, utemeljen na predpisih. Tožnik tako s predlogom za ugotovitev ničnosti dela izreka nadzorstvene odločbe uveljavlja varstvo svojih pravnih koristi, oziroma za vložitev tega predloga izkazuje pravni interes.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočno rešena zadeva - isti zahtevek - zavrženje zahteve
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka odločila, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh (24. člen ZBPP). Tožnik temu ugovarja, pri čemer se sklicuje na drugačno signiranje njegove tožbe. S tem pa ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov zoper njega.
gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva
155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.
Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe
Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati ugotovljeno dejansko stanje ter dokaze, na katero je oprto in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje med drugim pomeni tudi povsem jasen in celovit izračun vseh stroškov po posameznih postavkah in nato izračun skupno priznanih stroškov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa takšnih izračunov ni. Navedeno je samo število točk po posameznih postavkah, brez izračuna zneskov po posameznih postavkah, zato končnega izračuna stroškov ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sklepa manjka tudi podatek o tem, kolikšni znesek stroškov je tožnik pravzaprav skupno uveljavljal ter kolikšno število točk in po katerih postavkah mu točke oziroma zahtevani znesek niso bili priznani ter iz katerih razlogov mu zahtevani stroški niso bili priznani, posledično pa je tako izostal tudi pravilen izračun materialnih stroškov oziroma koliko točk znaša priznanih 2 % materialnih stroškov od vrednosti storitev do 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk, zato posledično tudi pravilnosti izračuna zneska materialnih stroškov ni mogoče preizkusiti.
ZDavP-2 člen 143, 157. ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1.
opomin - upravni akt - nedovoljena pritožba
Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (prvi odstavek 229. člena ZUP), ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP). Zoper opomin, ki ni nič od zgoraj navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - kmetijska dejavnost - kmečko gospodinjstvo - član kmečkega gospodinjstva - pomanjkljiva obrazložitev
Prvostopenjski organ bi moral poleg tega, kdo so člani kmečkega gospodinjstva, opredeliti vsaj še, za katere od članov tega kmečkega gospodinjstva se šteje, da opravljajo OKGD po določbah ZDoh-2, glede na to, da ugotavlja preseganje 200-evrskega dohodkovnega pragu. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja nič drugega kot le naštevanje zakonskih določb.
ZPacP člen 5, 44, 44/1, 44/2, 75, 75/2. ZUP člen 9, 188. ZVOP-1 člen 6.
zdravstvena nega - podatki o zdravstvenem stanju - varstvo osebnih podatkov - poklicna skrivnost - poseg v pravico stranke - načelo zaslišanja strank - načelo zaupnosti
Tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema. Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.
Načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev. Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji RS za varstvo pracientovih pravic ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).
Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - ponovna zahteva - ista upravna zadeva - formalna pravnomočnost - dejanska in pravna podlaga - obrazložitev odločbe
S pravnomočnostjo je izključena negotovost glede pravno urejenih razmerij in preprečeno ponavljanje postopka in ponovno odločanje o isti zadevi. Navedeno velja tudi za formalno pravnomočne odločbe, to je odločbe, s katerimi je zahteva stranke zavrnjena, torej kadar iz nje za stranko ne izhajajo nobene pravice ali obveznosti. Takšna odločba ima za posledico, da v isti upravni zadevi (torej če gre za isto stvar in isti stranki) stranka ne more začeti novega upravnega postopka, organ, ki je tako odločbo izdal, pa je nanjo vezan. Ponovna zahteva za upravno odločanje se zavrže, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Sporen sklep prvostopnega organa o zavržbi zahteve tožnika za ponovno preveritev zaščitene kmetije ni obrazložena v smislu, zakaj je organ zavzel stališče, da se dejansko in pravno stanje, na katerega se predlog opira, ni spremenilo.
Po petem odstavku 57. člena ZEKom-1 Agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve. Iz zapisanega sledi, da sprememba odločbe nujno predpostavlja, da ta odločba v času odločanja še velja. Razveljavi se lahko le obstoječa odločba, to je veljavna odločba, saj razveljavitev po prenehanju njene veljavnosti (zaradi poteka časa) ni mogoča, niti potrebna.
Izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, ker spreminja izrek odločbe, ki pa ne velja več. Posledično izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/2. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZUJIK člen 82, 83, 87. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 2, 4, 8, 10.
samozaposleni v kulturi - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi - zavrženje vloge - nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Toženka v obrazložitvi ni pojasnila, kateri predpis določa, da je v pozivu toženke zahtevani datum vpisa v razvid obvezna formalna sestavina vloge, kot je tožnikova. Sodišče ugotavlja, da toženka torej ni navedla podlage, po kateri mora biti v vlogi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi naveden želeni datum vpisa v razvid oziroma po kateri mora vlagatelj upravnemu organu naknadno, tj. po vsebinski obravnavi njegove vloge, sporočiti želeni datum vpisa v razvid. Prav tako tudi ni obrazložila, zakaj ministrstvo datum želenega vpisa šteje za bistven podatek, brez katerega ne bi moglo izvesti vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi oziroma zakaj datuma vpisa ni enak dokončnosti odločbe.
V obravnavanem primeru je predmet spora pravica do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK in 8. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Ker gre v tej zadevi za pravico do socialnega prejemka, za priznanje katerega je odločilen (tudi) premoženjski cenzus, kot izhaja iz 85. člena ZUJIK ter iz sodne prakse Vrhovnega sodišča in tukajšnjega sodišča, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedla naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka izvedela zanj pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja o stvari in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
davčna izvršba - postopek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvestilo upravnega organa ni upravni akt
Zoper opomin pred izvršbo pritožba ni dovoljena.Če in ko bo davčni organ o tem izdal sklep o davčni izvršbi (143. člen ZDavP-2), bodo zoper njega tožniku na voljo tudi z ZDavP-2 določena pravna sredstva (157. člen ZDavP-2).
ZIL-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68/5. ZUP člen 106, 106/3.
patent - veljavnost patenta - zamuda roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
Sodišče se ne strinja s tožbenim razlogovanjem, da je epidemija COVID-19 (že sama po sebi) predstavljala višjo silo, zaradi katere je treba šteti, da pooblaščenec tožnika ni zamudil subjektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. Ravnanje zastopnikov – strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z zastopanjem strank, mora biti na stopnji skrbnosti dobrega strokovnjaka. Tako je treba presojati tudi ravnanje pooblaščenca tožnika v zvezi z zamudo roka za vložitev zahteve (predloga) za vrnitev v prejšnje stanje.
ZGO-1 člen 3, 3a, 3a/1, 8, 21, 21/1, 21/1-12.1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZUP člen 238, 238/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvostopenjski organ objekta očitno ni štel za prefabrikat, zato mu tega v pozivih tožnikom ali v izpodbijani odločbi ni bilo treba posebej utemeljevati, ravno tako pa tožnikov ni bil dolžan pozivati na predložitev kakršnihkoli dokazil, ki bi se nanašala na takšno naravo spornega objekta. To pa seveda ne pomeni, da tožnika takšnih dokazil nista mogla predložiti sama. Ker sta bila z ugotovitvami in naziranji prvostopenjskega organa v postopku seznanjena, sta namreč imela možnost tudi, da še pred izdajo izpodbijane odločbe navajata dejstva in predlagata dokaze, s katerimi bi utemeljevala, da so ugotovitve in naziranja prvostopenjskega organa pomanjkljivi ali napačni. Še pred izdajo izpodbijane odločbe bi tako lahko uveljavljala in dokazovala tudi, da gre pri predmetnem objektu za t.im. prefabrikat in s tem v smislu za izjemo po drugem odstavku 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker s tem povezanih dejstev v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika nista navajala, tega pa tudi nista z ničemer obrazložila ali opravičila, v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP takšnih, novih dejstev kot pritožbenih razlogov v postopku pred toženko ni bilo mogoče upoštevati, v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 pa jih ne more upoštevati niti sodišče.