ZRRD člen 15, 15/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 25, 26, 32, 93.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - kriteriji za ocenjevanje vlog - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Zmotno je tožbeno stališče, da je sklep direktorja o izboru prijav, izdan na podlagi 25. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, akt iz 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Navedeni sklep namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, pa tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor. Navedeni sklep se izda zaradi velikega števila prijaviteljev na javni razpis, v njem pa je povzet postopek izbora in ugotovljeno, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu. Odločitev o neizboru tožnikovega programa za sofinanciranje pa je vsebovana v obvestilu, ki ga toženka izda in osebno vroči vsakemu od prijaviteljev.
Ob upoštevanju 32. člena Pravilnika sodišče sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu z določbami Pravilnika prav tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v uradne evidence FURS, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc. Tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu
Tožena stranka za zavrženje njene vloge ni imela podlage, ker je bil poziv za dopolnitev vloge poslan tožnici neposredno, ne pa njenemu pooblaščencu - odvetniku, ki je podal že vlogo za dodelitev BPP ter jo tudi dopolnil. Ker je bil poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje za BPP tožeči stranki vročen nepravilno, tako velja, da ta poziv tožnici sploh ni bil vročen.
Za uspešen odlog upravne izvršbe morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, to je vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo ali izvršilni naslov in verjetnost nastanka nepopravljive škode. Oba pogoja morata biti podana kumulativno.
imenovanje javnega uslužbenca v naziv - načelnik upravne enote - javni natečaj - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - uradniško delovno mesto - strokovna usposobljenost kandidata
Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je v njem navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja.
Ker je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti.
Posnetek razgovora s kandidatom in druga dokazila o izvedbi postopka je treba hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki obligatorno temelji tudi na razgovoru kandidata), ki pa ob uničenju gradiv (posnetka in ocenjevalnega lista še pred pravnomočno odločitvijo), lahko poraja dvom o dejansko pošteno izvedenem postopku s strani organa, na katerega so bila prenesena pooblastila za odločanje, še posebej ob odsotnosti ustrezne obrazloženosti akta v delu, ki je kandidata ocenila z oceno „neustrezno“.
Zaradi pomanjkljivosti pri pisanju zapisnika ni mogoče preveriti verodostojnosti zapisnikov in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj ni razvidno, katera merila je komisija uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih.
Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu.
seznam izvršilnih naslovov - pravna narava seznama - pritožba zoper seznam davčnih obveznosti - upravni akt - pravno varstvo
Seznam izvršilnih naslovov nima narave odločbe oziroma upravnega akta v konkretnem primeru, kot povsem jasno izhaja iz spisov zadeve. Zadevni seznam izvršilnih naslovov je bil tožnici sporočen zgolj v funkciji obvestila o podatkih, za katere je zaprosila tožeča stranka, in ne kot kot izvršilni naslov v postopku davčne izvršbe.
Tožnika predlogu nista predložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22.a členu ZNB, prav tako med strankama upravnega spora niso sporni razlogi, s katerimi sta utemeljevala vloženi predlog, sporno pa je zavrženje predloga, torej odločitev, ki je komisija ni obravnavala vsebinsko. Določbe ZNB, ki je bil veljaven v času odločanja, niso urejale posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov.
Njun predlog bi moral biti obravnavan vsebinsko in pri tem izhajati iz osnovne usmeritve ZNB, da mora vsak predlog vsebovati določno navedbo razlogov za opustitev cepljenja po drugem odstavku 22.a člena ZNB, ki morajo biti podprti z dokazili. Trditveno in dokazno breme torej nosi predlagatelj, kar velja tudi za laike na medicinskem področju.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke
Po 128. členu ZUP sme pristojni organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Ker ni bila podana, pa je toženka pravilno odločala le o vloženem zahtevku.
Tožena stranka je postopek, kljub vmesnemu ugotavljanju dejstev in pozivu stranki postopka na dopolnitev vloge, izvedla brez ustne obravnave, kar pomeni, da se tožeča stranka ni mogla neposredno pred organom izjaviti o svojih navedbah in tudi ne izraziti o očitno drugačnih stališčih organa. Vendar tudi, če se postopek izvede brez obravnave, navedeno ne pomeni, da v takšnem postopku ni treba upoštevati vseh pravil, skladno z določilom načela zakonitosti iz 6. člena ZUP in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP. Izpodbijano odločbo je namreč izdal davčni organ, na katerega so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžan spoštovati pravila poštenega postopka kot velja za upravni postopek, saj gre za javnopravno stvar. Zato odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer, zgolj z navedbo členov določil Izvedbene uredbe EU in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank, ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje
S procesnim sklepom o prekinitvi postopka odločanja je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen. Niti konkretne okoliščine spora, v katerem je prišlo do prekinitve postopka, ne morejo voditi do tega, da bi bil takšen akt po vsebini opredeljen kot upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka učinkovito zavarovana v sodnem postopku.
ZUP člen 9, 146. ZKme-1 člen 53, 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev sredstev - nepovratna sredstva - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - načelo zaslišanja
Tožena stranka je na podlagi administrativnega pregleda zahtevka za izplačilo ugotovila, da elektro dela niso vključena v popis del, ki ga je stranka priložila vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Sodišče zavrača tožbene ugovore, da bi se stroški za elektro dela morati priiznati v drugi fazi odločanja, to je odločanja o zahtevku za izplačilo. Gre za stroške, ki niso bili kot upravičeni zajeti v odločbi o pravici do sredstev, kar pomeni, da z zahtevkom za izplačilo v tem delu tožeča stranka ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Odločba Bpp 643/2021 je postala formalno pravnomočna (kar niti ni sporno), dejansko stanje, na katero se opira zahtevek in utemeljuje tožbo tožnik, pa se ni spremenilo, ampak gre celo za ponovitev istih dejstev, ki so bila že presojana tudi v sodbi naslovnega sodišča IU 189/2022. Toženkina odločitev, da gre za isto upravno zadevo kot v Bpp 643/2022 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je tako po presoji sodišča pravilna.
Ker je gradbena inšpektorica s prvostopenjskim sklepom ustavila inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenila, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stranskega udeleženca. Zato tudi tožnik kot stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorice o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju in posledično tudi ni upravičen vložiti pritožbe zoper tak sklep. Zgolj zasebni interes tožnika, da bi se inšpekcijski postopek končal z naložitvijo obveznosti zavezancu, ne zadošča.
ZDLov-1 člen 41, 41/1, 72, 72/4, 76, 76/1, 76/1-5. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4.
razrešitev lovskega čuvaja - lovska družina - inšpekcijski postopek - obrazložitev upravne odločbe
Za postopek razrešitve opravljanja lovsko - čuvajske službe je pomembno to, da je bil tožnik s pravnomočno odločbo pristojnega prekrškovnega organa spoznan za odgovornega za prekršek po ZDLov-1. Pravnomočne odločbe sodišče zavezujejo in je nanje vezano.
Ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere pa je odločitev oprta, so del obrazložitve odločbe in ne del izreka.
Ker v času tožnikove podaje predloga za odlog izvršbe izvršilni postopek v zvezi z inšpekcijsko odločbo še ni bil uveden (kar je med strankama nesporno), je bil tožnikov predlog tudi po presoji sodišča utemeljeno zavržen. Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje.
Odlok o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (2015) člen 1, 29. ZUP člen 147. ZVEtL-1 člen 42, 50.
posebna raba javne površine - dovoljenje za rabo javne površine - občinska taksa - odmera občinske takse - javna površina - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da tožniki uveljavljajo, da so bili že pred izdajo izpodbijane odločbe na podlagi zakona lastniki nepremičnine s parc. št. 1796/149 k. o. ..., toženka ni imela podlage za to, da se zanese zgolj na vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, temveč bi morala vprašanje lastninske pravice na navedeni nepremičnini obravnavati kot predhodno vprašanje po določbah 147. člena ZUP. Ker tega ni storila in ker je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
ZUJIK člen 94, 94/5, 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije
Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral organ konkretizirano obrazložiti. Splošna ocena, iz katere ni razvidno, na kateri kriterij se nanaša, v ničemer ne pojasni, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so Strokovno komisijo vodil do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz Javnega razpisa, iz izpodbijane odločbe ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Zadnji dan osemdnevnega subjektivnega roka se je iztekel 6. 2. 2020. Tožnica se pri tem nepravilno sklicuje na objektivni rok treh mesecev in pri tem spregleda prvi odstavek 105. člena ZUP, ki določa subjektivni rok osem dni, saj sta oba roka začela teči dne 29. 1. 2020, ko je bil tožnici sklep DT 4934-12291/2020 tudi vročen.
Toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila razlogov za zaključek, da iz nobene mednarodne pogodbe, ki obvezuje RS, ne izhaja, da bi lahko bil tožnik upravičenec do BPP. Odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, tako nima obrazložitve z vsebino, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, na podlagi katere bi bilo mogoče odločbo preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Kot izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse, pa bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta odgovor na tožbo ne more nadomestiti.