ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZVO-1 člen 146g, 146g/3, 146h, 146h/1, 146h/1-6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. To je bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
ZCes-1 člen 95. ZUP člen 147, 147/1. ZVEtL-1 člen 44. URS člen 33.
občinska cesta - urejanje prometa - pripadajoče zemljišče - predhodno vprašanje - pravica do zasebne lastnine - test legitimnosti - test sorazmernosti
Vprašanje lastništva zemljišča, za katerega tožnik trdi, da je po določbah omenjenega zakona pripadajoče stavbi na ulici, in na katerem naj bi tožnik od nakupa stanovanja do vzpostavitve posebnega prometnega režima na ulici imel zagotovljen parkirni prostor, v postopku izdaje dovoljenja za vstop, vožnjo, ustavitev in parkiranje v varovanem območju skupnega prometnega prostora ključno za rešitev obravnavanega spora, saj predstavlja predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 147. člena ZUP.
Urejanje varnega in nemotenega poteka prometa po občinskih cestah je sicer ena od izvirnih pristojnosti občin, ki pa pri določanju prometnega režima na občinskih cestah ne smejo nedopustno (to je prekomerno) posegati v pravice posameznika, ki ga prometna ureditev zadeva.
Omejitev vstopa in vožnje ter možnosti ustavitve in parkiranja vozil lastnikov stanovanj v varovanem območju občinske ceste le na določene ure dneva po presoji sodišča pomeni poseg v pravico lastnikov stanovanj na tem območju (33. člen Ustave RS), saj jim Odlok s svojo ureditvijo rabo nepremičnin omejuje. Za presojo, ali je obravnavani poseg v človekovo pravico z vidika Ustave RS dopusten, pa mora organ v ponovljenem postopku v obrazložitvi svoje odločitve pojasniti, kateri ustavno dopusten cilj je zasledoval pri ureditvi prometnega režima na tem območju (test legitimnosti), pojasniti pa mora tudi, zakaj meni, da je poseg v pravico v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti), kar pomeni, da mora obrazložiti, zakaj je z Odlokom vzpostavljeni prometni režim primeren in nujen za dosego želenega cilja, pa tudi sorazmeren v ožjem pomenu.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala pred razrešitvijo odvetnice vpogledati v kazensko zadevo in se prepričati ali očitki o nevestnem delu odvetnice držijo. Če bi se izkazalo, da odvetnica spisovne dokumentacije, ki jo je bilo treba preučiti in se do nje opredeliti, ni sproti posredovala tožnici, je bila njena zahteva, da ji odvetnica to dokumentacijo izroči, razumljiva. Dejstvo, da je odvetnik pravni strokovnjak še ne zagotavlja, da stranko vedno zastopa v skladu z njenimi koristmi.
Pravica do izjave je ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. V 9. členu ZUP je tako jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa tudi izrecno določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Zato ravnanje upravnega organa, da tožnici ni vročil dopolnitev poročila strokovne komisije ni zakonita.
gradbeno dovoljenje - pritožba - nepravočasna pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Ker tožnica v 15-dnevnem roku pisanja ni prevzela, je toženka skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP pravilno štela, da je bilo tožnici to vročeno z dnem preteka tega roka, tj. dne 24. 7. 2020. Okoliščina, da je bilo tožnici samo pisanje v hišnem predalčniku puščeno šele naknadno, tj. dne 27. 7. 2020, na navedeno v ničemer ne vpliva – fikcija vročitve namreč ne nastopi šele s tem, ko je pisanje naslovniku puščeno v predalčniku, pač pa že pred tem.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ugotovitveni zapisnik - vročanje - sprememba naslova za vročanje - vročanje z javnim naznanilom - pravica do izjave - nepravilno vročanje
Ker je prvostopenjski organ vročanje z javnim naznanilom odredil že na podlagi ugotovitve, da tožnica ni sporočila novega naslova in je ta neznan, brez da bi naslov za vročanje predhodno preveril v javnih evidencah, je s tem kršil tretji odstavek 96. člena ZUP. Nepravilna vročitev ugotovitvenega zapisnika je imela za posledico, da se tožnica ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožnici je bila v postopku tako kršena pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
denacionalizacija - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožnik je "druga stranka v upravnem postopku" v smislu 273. člena ZUP, saj je denacionalizacijski zavezanec za izplačilo odškodnine.
Poseben postopek, kako naj ravna organ po 273. členu ZUP v primeru vložene tožbe v upravnem sporu, v ZUP ni predpisan, vendar pa mora 241. in 246. člen ZUP organ uporabiti analogno, saj v nasprotnem opustitev organa, ki tako ne ravna, in odloči o zadevi, ne da bi imela nasprotna stranka možnost, da se izjavi o ugovorih iz vloženih tožb, in ki so za organ, ki uporabi 273. člen ZUP, utemeljeni, pomeni kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrgel.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - kršitev načela konktradiktornosti - pravica do izjave
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse mora imeti stranka v primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje programov letnega programa športa - javni razpis - zavrnitev vloge - neresnični podatki v vlogi - navedba neresničnih podatkov - nejasni pogoji
Določba v javnem razpisu izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neresničnih dejstev zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožeča stranka, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi tožena stranka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 104, 104/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožnik je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil tudi vlogo za odobritev pravnega posla, o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, v katerem bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo obravnavanega sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - izpolnitev obveznosti - poziv stranki k izjavi - pomanjkljiva obrazložitev
Odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, saj je sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022 tožniku sploh vročen in če, kje. To posledično pomeni, da ni mogoče preizkusiti niti, ali je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - obrazložitev odločbe - zavrženje zahtevka
Zgolj navedba, kot je v obravnavani zadevi, da predmetna zahteva temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot predhodnje, in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, brez podrobne utemeljitve, preizkusa takšne odločitve ne omogoča, s tem pa tudi njene pravilnosti ni mogoče preveriti. Da ne gre za povsem enake zadeve, izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločitve, ki pojasnjuje, da je šlo v eni od zadev za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi statusa vojnega veterana.
Ker tožnica ni uspela izpodbiti v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja glede velikosti objekta (12 x 3m) ter opredelitve njegove razvrstitve glede na zahtevnost gradnje (enostaven objekt po Uredbi) in dovoljevanje gradnje (po prvem odstavku 5. člena GZ za enostaven objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno), je iz navedenega treba izhajati pri presoji tožbenega ugovora, da je izpodbijano odločbo, ki jo je izdal inšpektor medobčinske inšpekcije, izdal nepristojni organ. To pa pomeni, da so glede na določbo drugega odstavka 8. člena GZ za inšpekcijski nadzor nad njegovo gradnjo (kot objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine pristojni občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.
Kolikor pa tožnica tožbene ugovore podaja tudi v smeri, da je do spremembe površine in/ali namembnosti spornega objekta prišlo po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče takšne navedbe presoja kot pravno nerelevatne. Enako tudi toženkine navedbe, podane v smeri, da od začetka leta 2021 površina spornega objekta znaša več kot 40 m2. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) je namreč za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe prvostopenjskega organa ne morejo vplivati.
ZUP člen 135, 135/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o ustavitvi postopka - zavrženje tožbe - pravni interes
Izdaja sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni, da je ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa in je zato treba postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti ustaviti.
Ker torej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, so neupoštevne tožbene navedbe, da bi morala biti v njegovem izreku ugotovljena kršitev predpisa.
ZTuj-2 člen 73, 73/1, 73/2, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja tujca - šolanje - otrok s posebnimi potrebami - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Med razlogi iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 za dovolitev zadrževanja tujca v državi nesporno ni razloga (varstva) družinskega oz. zasebnega življenja, kot sicer izhaja iz 8. člena EKČP, in ne varovanja največje otrokove koristi, kot sicer izhaja iz 3. člena KOP in drugega odstavka 7. člena KOI. Toženo stranko k temu zavezuje 5. člen Direktive o vračanju v zvezi s 47. členom Listine EU ter 7. členom Listine EU. Direktiva o vračanju zavezuje tako tudi organe RS, in sicer tudi v zvezi s presojo določb ZTuj-2, kar vključuje tudi 73. člen ZTuj-2.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je pridobila izjavo tožnikove partnerke, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila. Tožnik v postopku ni imel možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - protispisnost - neobrazložena odločba
Organ, ki inšpekcijski nadzor opravlja, mora v obrazložitvi svoje odločbe, s katero ugotovi kršitev predpisa in naloži inšpekcijski ukrep, navesti, zakaj posamezno fizično ali pravno osebo (glede na relevanten materialni predpis) šteje za inšpekcijskega zavezanca (214. člen ZUP) (to še zlasti, če stranka argumentirano ugovarja, da ni zavezanec).
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se sporni objekt nahaja na meji med zemljiščema s parcelnima številkama ... in ..., obe k. o. Vič. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (zemljiškoknjižni izpiski) izhaja, da se zemljišči s tema parcelnima številkama nahajata v katastrski občini 1721 Gradišče I. Gre za protispisnost v odločilnih dejstvih, to je v oznakah zemljiških parcel, s katerih mora tožnik odstraniti sporni objekt.
Odločba po tretjem odstavku 158. člena ZVO-1 ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč pomeni njena izdaja izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, (v tem primeru izrečenega) z dokončno, ne pa (še) pravnomočno odločbo inšpektorata.
tujec - odpoved prebivanja tujca - zelo hude posledice - nevarnost za varnost in obrambo države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti - zmotna uporaba materialnega prava - začasna odredba
Glede na določbe ZTuj-2 obstoj razloga iz prvega odstavka 61. člena, kar je tudi pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh let, ne pomeni avtomatično, da mora upravni organ tujcu odpovedati stalno prebivanje (zakon namreč določa, da to lahko stori).
Izrek zadosti standardu obvezne konkretizacije izreka. Jasno je namreč, da gre za vse odpadke, ki so predhodno skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... Da je izrek jasen in določen, potrjuje tudi dejstvo, da mora tožnik odpadke zbirati, kot izhaja iz načrta zbiranja odpadkov, tj. da jih mora predhodno skladiščiti v pokritih objektih zbirnega centra, kar vse je obširno navedeno tudi v obrazložitvi.