dohodnina - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - drugače rešeno predhodno vprašanje
Nov dokaz predstavlja le tisti dokaz, ki je v času prejšnjega postopka že obstajal, le vedelo se ni zanj (t.i. novo odkriti dokaz). Enako velja za zatrjevana nova dejstva – tudi ta so morala, če jih želi stranka uspešno uveljavljati v predlogu za obnovo, obstajati že v času odločanja organa v prejšnjem postopku.
Postopek odmere davka, v katerem je bila izdana dokončna odločba, je tako mogoče obnoviti le pod pogoji in iz razlogov, ki so taksativno navedeni bodisi v ZDavP-2 (89. člen) bodisi v ZUP (260. člen), katerega pravila se subsidiarno uporabljajo tudi v davčnih postopkih (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2).
Z očitkom, da davčni organ v prejšnjem postopku ni ugotovil vseh za odločitev relevantnih dejstev, ker ni izvedel s strani tožnika predlaganih dokazov, pa tožnik v predlogu za obnovo uveljavlja kršitev pravil postopka, zaradi česar pa obnova po zakonu ni dopustna.
tujec - zavrženje vloge - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - procesna predpostavka za začetek postopka - preuranjena zahteva
Tako iz sistemske razlage kot tudi na podlagi jezikovnega razumevanja tretjega odstavka 73. člena ZTuj-2 je očitno, da je vročena odločba o odstranitvi postopkovna zahteva za odločanje o dovolitvi zadrževanja tujcu. Izpolnjena mora biti za uvedbo postopka odločanja, zaradi česar ima funkcijo procesne predpostavke za vsebinsko presojo tujčeve prošnje.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/6. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - stroški odvetnika - odmera nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Namen pravnega svetovanja, za kar je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, je bil v tem, da se upravičenec do brezplačne pravne pomoči seznani z možnostjo sprožitve nadaljnjih postopkov zaradi lažne prijave in obtožb, v zvezi s čimer je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje. Glede na to, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi odvetnica tožniku posredovala pisno pravno mnenje, niti ni razvidno, da bi to storila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je bila s tem tožniku kršena pravica do izjave glede navedenega pisnega pravnega mnenja, za izdelavo katerega je tožena stranka odvetnici priznala nagrado.
ZDavP-2 člen 143. ZUP člen 113, 242. ZUS-1 člen 36, 36-1, 36/1-6.
davčna izvršba - nadomestni sklep - stroški upravnega postopka - uspeh v postopku - breme stroškov postopka - absolutno zastaranje - odpis dolga - pravni interes
V delu, v katerem je davčni organ zavrnil zahtevek za vračilo stroškov postopka, ima tožnica prav, ko navaja, da je odločitev napačna glede nepriznavanja stroškov upravnega postopka, ki se nanaša na stroške odvetniškega zastopanja v zvezi s (prvo) pritožbo, ki jo je davčni organ rešil na prvi stopnji in izdal nadomestni (izpodbijani) sklep po prvem odstavku 242. člena ZUP. Pri tem davčni organ ni upošteval določb drugega odstavka 113. člena ZUP.3 V obravnavanem primeru gre za postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal ugodno, kar pomeni, da gredo v tem primeru stroški v breme organa.
V zadevi pa ni (več) sporno, da je pravica do izterjave v tej zadevi obravnavanega davčnega dolga absolutno zastarala, saj tožnica sama navaja, da ji je bil v tej zadevi izterjevani dolg v celoti odpisan, kar potrjuje tudi toženka v pripravljalni vlogi. Zato si po presoji sodišča tožnica s tožbo tudi v primeru uspeha v upravnem sporu glede tega ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka prvega odstavka). Ker iz izreka izhaja, da je dostop do javne ceste zagotovljen (zgoraj citirana peta alineja I. 1 točke izreka), sodišče sodi, da je izrek v tem delu jasen in zadostno določen.
Skladnost gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta je potrebna v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kot to določa citirana 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ, in ne torej s celotnim predpisom.
Tožnik je imel v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca in je torej imel možnost v postopku sodelovati ter podati svoje ugovore, toženka pa je njegove ugovore vsebinsko obravnavala. Zato ne drži, da tožnik ni bil obravnavan kot subjekt postopka. To, da tožnik z ugovori in svojimi zahtevki ni uspel, pa še ne pomeni neučinkovitosti varstva njegovih pravic in pravnih koristi oziroma, da je toženka štela, da njegovih pripomb ni bila dolžna upoštevati, saj jih je obravnavala ter presodila, da so neutemeljene.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - ugovori v izvršilnem postopku
Sodišče lahko v predmetnem upravnem sporu presoja le zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o izreku denarne kazni, ne pa tudi inšpekcijske odločbe, niti sklepa o dovolitvi izvršbe.
Odločilno dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa je, da tudi v naknadno, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljenem roku (15 dni po vročitvi sklepa o dovolitvi izvršbe) za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe, ta ni bila izvršena.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - prijava v zavarovanja - delodajalec - pravica do izjave - zaposlitev
Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova.
ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 106, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
RTV prispevek - vročitev odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - obrazloženost odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ je na podlagi drugega in tretjega odstavka 106. člena ZUP v povezavi s prvim podstavkom 104. člena ZUP odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tako, da je le-tega skladno z v uvodu navedenimi zakonskimi določbami ZUP v izreku zavrgel (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). V nasprotju s tem pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisal, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Ker stranka in strankina sestra v predlogu okoliščin ni verjetno izkazala, je RTV Slovenija odločila v skladu 106. člen ZUP. Takšna odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka, saj se sklep ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Drži, da je v odločbi z dne 5. 3. 2019 o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja dvakrat navedeno zemljišče s parc. št. 230/13 namesto 230/11 in 230/13, vendar gre za očitno pomoto, ki je bila popravljena s sklepom o popravi pomote z dne 8. 4. 2019, ki je dokončen. Da sklep o popravi pomote ni naveden v povezavi z odločbo z dne 5. 3. 2019, pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj so v izreku izpodbijanega sklepa navedena vsa zemljišča, na katere se ukrep nanaša, torej tudi na zemljišče s parc. št. 230/11.
Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1.
poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - smrt stranke med postopkom - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUP v primeru, če stranka med postopkom umre, se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. V konkretnem primeru je vlagateljica umrla po vložitvi predmetne vloge, a še pred izdajo izpodbijanega akta, pri čemer pa Komisija predhodno navedenih določb ZUP ni upoštevala pri izdaji izpodbijanega akta. S tem so podane bistvene kršitve določb upravnega postopka po točki 2 drugega odstavka 237. člena ZUP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - vsebina pooblastila - pooblastilo za zastopanje - odobritev dejanj pooblaščenca - odobritev že opravljenega dejanja - možnost pritožbe
Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj.
Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.
ZUP člen 293, 293/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36-1, 36/1-4, 36/1-5.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objektov - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb drugega odstavka 293. člena ZUP odložil opravo izvršbe do dne 21. 9. 2022 do 8. ure. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko je bilo odločeno, da se oprava izvršbe odloži, ni bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi.
Drugostopenjski organ je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prvostopenjska odločba po pregledu po uradni dolžnosti v celoti odpravi in nadomesti, nato pa je pod 2. točko izreka odločil, da se tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo v ostalem zavrne, zato ni jasno, na kateri del izreka prvostopenjske odločbe naj bi se nanašala odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (in zato tudi ne, v katerem delu izreka naj bi bilo treba s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjsko odločbo, kot se navaja v pravnem pouku izpodbijane odločbe). Ker torej glede na izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan jasno in določno, to pomeni, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila ZUP, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
prešolanje učenca na drugo šolo - stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. V obravnavani zadevi pa pritožbena komisija OŠ A. kot drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgla oziroma zavrnila, prav tako pa tudi ni sama odločila o zadevi, zaradi česar po citirani določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bila dolžna odločati o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. kot organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodila in odločbo prvostopenjskega organa odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi drugostopenjski organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.
visoko šolstvo - podaljšanje akreditacije - izločitev uradne osebe
Tožena stranka v zvezi z zahtevo za izločitev, ki jo je tožnica vložila z dopisom z dne 3. 1. 2017, ni odločila po ZUP tako, da bi izdala sklep o (ne)utemeljenosti zahteve za izločitev, temveč je izdala sklep o imenovanju skupine strokovnjakov. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ZUP o tožničinem predlogu za izločitev odločiti s sklepom o izločitvi, zoper katerega bi tožnica morala imeti pravico do pritožbe. Ker tožena stranka odločitve glede izločitve ni sprejela s sklepom o izločitvi v skladu s pravili ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka.
krčitev gozda - stranka postopka - stranski udeleženec - nedovoljena pritožba - predlog za obnovo postopka
Tožnik je vložil zahtevo za vstop v postopek po izdaji drugostopenjske odločbe. V taki procesni situaciji, tj. ko je upravni postopek že dokončno končan, pa toženka ne bi smela obravnavati tožnikove zahteve po 142. členu ZUP in jo zavreči kot prepozne, temveč bi jo morala obravnavati kot predlog za obnovo postopka in na tej podlagi, upoštevajoč relevantne določbe ZUP, presoditi, ali tožnikova vloga (zahteva za vstop v postopek) prestane formalni preizkus za vsebinsko obravnavo kot predlog za obnovo postopka, in če, ta predlog vsebinsko obravnavati.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - direktor družbe - dvig gotovine - drugi dohodek - izjava - opredelitev do dokazov - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj se davčni organ ni opredelil glede izjave A. A. o prejemu gotovine s strani tožnice, ki jo je tožnica predložila v postopku, in ki se nanjo sklicuje tudi v tožbi. Z njo je tožnica v postopku dokazovala, da je gotovino predajala prokuristu družbe.
ZLD-1 člen 121, 121/7. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
koncesija - lekarniška dejavnost - statusno preoblikovanje - ni upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ni podal vloge za izdajo soglasja k prenosu koncesije, marveč vlogo za podajo soglasja k statusnemu preoblikovanju koncesionarja lekarniške dejavnosti, ki pa ga ZLD-1 in ZGD-1 zakonsko ne predpisujeta, zato ni podane zakonske podlage, ki bi nalagale upravnemu organu kot koncedentu izdajo soglasja k statusnemu preoblikovanju koncesionarja lekarniške dejavnosti. Statusno preoblikovanje in izbira pravno organizacijske oblike, v kateri bo subjekt opravljal dejavnost, je v dispoziciji subjektov. Glede na določbe ZGD-1 obstaja numerus clausus zakonsko predpisanih pravno organizacijskih oblik, v katerih subjekti opravljajo svojo dejavnost. Ker pa je statusno preoblikovanje in izbira pravno organizacijske oblike opravljanja dejavnosti v dispoziciji strank, ki svobodno izbirajo pravno organizacijsko obliko za opravljanje dejavnosti in se svobodno odločajo o statusnem preoblikovanju ne gre za upravno zadevo.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - individualiziran program - največja korist otroka - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zahtevam iz 56. člena URS in 4. lčena ZUOPP-1 ni mogoče zadostiti le s povzemanjem vsebine vlog in dokaznih listin v obrazložitvi izpodbijane odločbe. V skladu z določili 10. člena v zvezi z 214. členom ZUP bi namreč obrazložitev izpodbijane odločbe morala vsebovati tudi dokazno oceno tožene stranke o tem katera dejstva je po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, štela za dokazana. Manjka pa tudi utemeljitev uporabe načela največje koristi otroka v konkretnem primeru.