odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - izločitev uradne osebe - izključitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe
Nestrinjanje s prejšnjimi odločitvami in stališči uradne osebe ne more biti izključitveni oziroma odklonitveni razlog, glede sprejetih odločitev pa so tožniku na voljo pravna sredstva.
ZZSDT člen 17, 18, 42. ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - dovoljenje za delo - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - odločba o prekršku - zbirna odločba - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato še v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče zavzelo stališče, da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi.
Toženec v izreku ni odločil o zahtevku tožnika za povračilo stroškov postopka in tega zahtevka ni zavrnil, kot bi to narekovali zgoraj citirani razlogi in stališče o prevalitvi teh stroškov na tožnika po krivdnem načelu. Toženec je v izreku, po razumevanju sodišča, odločil le o tem, da njemu niso nastali posebni stroški postopka. Odločitev o tožnikovi zahtevi je torej izostala.
ZBPP člen 28, 28/2, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje
Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno. Zato je toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla glede na določbo iz prve povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZPP člen 7, 7/1, 212. GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 43/2.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa - trditveno breme
Tožeča stranka je povsem pavšalno vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.
Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza zakonskemu standardu in ne daje zadostne podlage za preizkus odločbe. Razlogi odločitve niso v celoti jasni oziroma so pomanjkljivi ter bi jih bilo mogoče razumeti tudi v smislu, da toženka kršitve pacientovih pravic ugotavlja za čas, ko je stranko z interesom prevzela dežurna zdravnica. Tožnica upravičeno opozarja tudi, da toženka ni utemeljila podlage za ugotovitev, da je nepravilno vstavljen kateter povzročil vnetje oziroma poškodbo uretre.
priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes - status stranskega udeleženca - davek od dohodka iz kapitala - zavrženje
Odprava navedene odločbe vzpostavlja položaj, kot da odločba Finančne Uprave Republike Slovenije DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 ne bi bila nikoli izdana. To pa pomeni, da četudi je bila tožba tožnika s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020-12 z dne 7. 3. 2023 zavržena, odločbe, v zvezi s katero tožnik skuša pridobiti položaj strankega udeleženca v pritožbenem postopku in glede katere teče ta upravni spor, ni več in tudi nima več nobenega pravnega učinka.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti - koncesija - omejevanje konkurence - javna korist
Tretji odstavek 10. člena ZLD je treba razlagati tako, da dovoljenje za poslovanje podružnice lahko pridobi v določeni občini le tisti, ki ima v tej občini že odprto lekarno na podlagi podeljene koncesije. Tega pa tožnica ne zatrjuje niti ne dokazuje.
Odprava odločbe vzpostavlja položaj, kot da odločba FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 ni bila nikoli izdana. To pa pomeni, da četudi je bila tožba tožnice s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023 zavržena, odločbe, v zvezi s katero tožnica skuša pridobiti položaj stranskega udeleženca v pritožbenem postopku in glede katerega teče ta upravni spor, ni več in tudi nima več nobenega pravnega učinka. Posledično tudi pritožba tožnice, ob pogoju statusa stranskega udeleženca, ni več potrebna, saj je pravni položaj, ki ga želi tožnica s pritožbo zoper odločbo FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 doseči, že nastal s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023. To pa obenem pomeni, da izpodbijani sklep toženke v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca očitno več ne posega v tožničino pravico ali na njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - pravica do izjave
Tožnik je v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države navedel slabe ekonomske razmere, glede katerih pa je Vrhovno sodišče RS že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
DZ člen 256. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - upravni akt - upravna zadeva - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Reševanje ugovora zoper delo skrbnika ne pomeni odločanja o upravni zadevi. Po prvem odstavku 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo, je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz 256. člena DZ ne izhaja, da bi bil ugovor zoper delo skrbnika opredeljen kot upravna zadeva, niti ta člen ne določa, da bi se o ugovoru zoper delo skrbnika odločalo z upravno odločbo in/ali, da bi center za socialno delo o ugovoru zoper delo skrbnika odločal v upravnem postopku.
poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - upravičenec - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Toženka pravnorelevantnih dejstev ni ugotavljala, ampak je odločitev v zavrnilnem delu oprla na ugotovitev, da je status političnega zapornika do določenega časovnega obdobja priznala že tožničinemu očetu. To pa niso tista dejstva, ki so odločilna za odločitev, ali je tožnica upravičena do statusa po ZPKri. Kot je sodišče že pojasnilo, je pomembno, ali je vlagatelj bivši politični zapornik ali svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ki lahko po predpisih o pokojninskem ali invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino.
ZUreP-2 člen 245, 247. ZGO-1 člen 23, 23/4. ZUP člen 42, 43.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - javna pot - pravni interes
Gre za vprašanje, ali imajo uporabniki nepremičnin, ki jim je bil ukinjen status javnega dobra, pravico do vložitve pravnega sredstva zoper odločitev občinske uprave oziroma župana o ukinitvi javnega dobra.
Stranke imajo možnost ugovora (pravnega sredstva) zoper tako odločitev, kolikor ta posega v njihove pravice ali pravne koristi.
V prijavno-sprejemnem postopku za študijske programe z javno veljavo se določila ZUP uporabljajo v skladu z določbo 4. člena ZUP smiselno, v kolikor to področje ni urejeno s posebnim postopkom.
Nepristojni organ je prijavo tožnice prejel šele po poteku predpisanega roka tako, da prijave sploh ni mogel pred potekom roka posredovati pristojnemu organu, zato je ob prejemu prijave že nastopila zamuda. Tožnica prijave za vpis ni vložila pravočasno, v roku določenem v razpisu, zato je moralo sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter izdani akt zakonit in pravilen, zavrniti.
otroci s posebnimi potrebami - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - potrebe otroka - odločba o usmeritvi - sprememba odločbe - obrazložitev odločbe
Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Organ je dolžan odgovoriti na pripombe stranke, še zlasti, če se te nanašajo na pravno pomembna dejstva, četudi stranka sama morda nima strokovnega znanja z določenega strokovnega področja. Če je stranka na določenem strokovnem področju laik, je jasna in celovita obrazložitev odločbe, ki vsebuje tudi odgovore organa na strankine pomisleke oziroma pripombe, zanjo še toliko pomembnejša, saj se s tem stranki omogoči aktivna udeležba v postopku ter razumevanje zadeve, ki je zanjo pomembna.
Cilj ZUOPP-1 je t.i. optimalna usmeritev otroka, torej usmeritev, ki v največji možni meri ustreza ugotovljenim vzgojno-izobraževalnim potrebam vsakega posameznega otroka posebej, da se zagotovi njegov optimalni razvoj.
Vzgojno-izobraževalnih potreb otroka, ki jih opredeljuje ZUOPP-1 v 24. členu, ni mogoče enačiti z otrokovimi primanjkljaji oziroma motnjami, ki izhajajo iz opredelitve otrok s posebnimi potrebami v 2. členu ZUOPP-1.
Upravni organ (in ne komisija kot strokovni organ) je namreč tisti, ki je po zakonu na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja pristojen sprejeti odločitev o tem, ali naj se otrok usmeri v posebni program, svojo odločitev pa je dolžan organ ustrezno pojasniti, se konkretno opredeliti do ugotovitev komisije in navesti vse za odločitev relevantne okoliščine, ki jih zakon našteva v 24. členu ZUOPP-1. Te okoliščine morajo biti navedene že v strokovnem mnenju komisije za usmeritev, v odločbi pa morajo biti ne le ustrezno povzete, pač pa mora organ do njih zavzeti tudi svoje stališče, saj predstavljajo strokovno podlago upravne odločitve.
ZGos člen 12, 12/1, 12/3. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 4. ZUP člen 8, 9, 145.
gostinstvo - obratovalni čas - podaljšanje obratovalnega časa - gostinski lokal - soglasje - poseben ugotovitveni postopek - navedba tožene stranke - odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe - ugoditev tožbi
Toženka bi morala po pridobitvi podatkov izvesti posebni ugotovitveni postopek z namenom, da se ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. V upravnem spisu ni podatkov, da bi bil tožnik z ugotovitvami dokaznega postopka pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obrazložitev odločbe
Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
Prosilka za BPP (tožnica) je na poziv organu za BPP (toženi stranki) pravočasno posredovala dokumente in pojasnila. Navedena dopolnitev tožničine prošnje se sicer v upravnem spisu ne nahaja. Ker tožena stranka vsem navedenim dejstvom in dokazilu po pozivu sodišča ni nasprotovala, sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi.
Pogoji za zavrženje vloge torej niso izpolnjeni, saj je tožnica pravočasno svojo vlogo dopolnila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, kar je delno izpolnila le pri merilih št. 3, 6 in 9. Pri ostalih kriterijih pa je navedla število točk, ki so jih dodelili ocenjevalci in dodala „pojasnila“ iz katerih ni mogoče razbrati razlogov za mnenje strokovne komisije. S praktično enakim besedilom kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.
ZVO-1 člen 94, 94/1, 94/2, 15, 15/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 6, 6/5, 6/6, 6/7, 3, 3/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - stranka z interesom
Toženka je dovoljenje izdala preuranjeno. Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo o emisiji hrupa v okolje, ki jo povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo predpisane sestavine.
Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit.
Odločitev, da je izpodbijana odločba nezakonita, še ne pomeni, da je podana protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Glede na to sodišče sodi, da je treba v postopku odločanja o odškodnini ugotavljati tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višino odškodnine. Pri tem je med strankama sporno, ali je bila čezmerna raven hrupa sploh presežena.
Ugotavljanje spornih dejstev glede temelja in višine bi ta upravni spor bistveno podaljšalo, zato je sodišče tožnike napotilo, da odškodninski zahtevek uveljavljajo v pravdi.