Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev ne vsebuje relevantnih razlogov za zavrnitev višjega zahtevka tožnice in da v tem delu obrazložitev ne ustreza standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP, posledično sodišče ne more preizkusiti razlogov tožnice, ki zatrjuje, da je šlo vsebinsko za pripravljalni narok in posledično za napačno uporabo materialnega prava, to je določbe prve alineje tar. št. 3/1 OT.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je že na osebnem razgovoru povedal, da v Republiki Hrvaški za mednarodno zaščito ni zaprosil. Izjavil se je tudi o tem, kako je z njim postopala hrvaška policija in kakšne so razmere v hrvaških kampih. Kljub temu se toženka do njegovih izjav ni opredelila. Le povzela jih je, ni pa napravila nobene dokazne ocene o pravno pomembni okoliščini ali je tožnik na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito ali ne. Prav tako ni navedla in obrazložila razlogov za ugotovitev, da v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale tožnikovo vrnitev v omenjeno državo. Tudi glede te odločilne okoliščine je dokazna ocena toženke izostala, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno.
V primeru vročitve odločbe na podlagi fikcije gre za zakonsko pravno domnevo, da je bilo naslovniku, ki mu pisanja ni bilo mogoče vročiti osebno, pisanje vročeno po poteku z zakonom določenega roka, v katerem je imel naslovnik možnost pisanje dvigniti. Pri tem vprašanje, kdaj je naslovnik pisanje dejansko prejel, pravno ni pomembno.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba - ogled - ustna obravnava - pravica do izjave
V obravnavanem primeru je bil opravljen inšpekcijski ogled predmetne sporne parcele na kraju samem, vendar brez prisotnosti tožeče stranke kot inšpekcijske zavezanke, katera na ogled ni bila vabljena. Tožeči stranki je bil sicer poslan zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu in je tožeča stranka bila pozvana, da lahko v roku 8 dni poda pripombe in se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, kar pa ne more nadomestiti možnost izjave o ugotovitvah po opravljenem ogledu.
izterjava davčnega dolga - davčna izvršba na denarna sredstva - rok za pritožbo
Ker je tožnik pritožbo prepozno vložil je organ ni mogel vsebinsko obravnavati, pravilno je ravnal, ko jo je skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2. ZUP člen 293, 293/2, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu tožnica izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb 293. člena ZUP zavrnil njen predlog za odlog upravne izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 7. 12. 2021. V zvezi s tozadevnim sklepom pa je Vrhovno sodišče RS že večkrat, nazadnje v sklepu, št. I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023,1 zavzelo stališče, da sklep, s katerim je odločeno o predlogu za odlog izvršbe, ni upravni akt oziroma drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V obrazložitvi citiranega sklepa je Vrhovno sodišče navedlo, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Ena od značilnosti upravnega akta je torej vsebinska odločitev o v predpisu določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na način, da se učinki odločitve kažejo kot sprememba njenega pravnega položaja. Navedeni učinki sprejete odločitve morajo torej nastati z upravnim aktom. Vrhovno sodišče je še navedlo, da odlog izvršbe ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava, to upravičenje ne izhaja iz materialnega prava in ne predstavlja podlage za varstvo tožnikovih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Zgolj to, da zakon tožniku daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o tem odločeno, vsebuje odločitev o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4. ZBPP člen 34, 34/2, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Četudi bi sodišče štelo, da je bila izpodbijana odločba tožnici, kot sama navaja, vročena 11. 8. 2023 (in ne že 10. 8. 2023), je tožba zoper izpodbijano odločbo vložena prepozno, saj se je v obeh primerih 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo (ker je bila 9. 9. 2023 sobota, 10. 9. 2023 pa nedelja) tožnici iztekel v ponedeljek, 11. 9. 2023. Tožbo pa je vložila šele 14. 9. 2023 (s tega dne sodišču poslano priporočeno poštno pošiljko), to pa je po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe.
naziv specialist - priznanje naziva specialista na podlagi dela - zavrženje vloge - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je z napačno opredelitvijo tožničine vloge (nova vloga namesto predlog za obnovo postopka) in posledično napačno obravnavo in odločanjem o tej kršila pravila postopka. To pa je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa.
status vojnega veterana - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Ker tožnik ne razpolaga z javno listino iz prvega odstavka 26. člena ZVV, v zadevi pa ni sporno, da se po takrat veljavnih predpisih evidenca o radioamaterjih, ki so opravljali naloge obrambe v vizualni opazovalnici, ni vodila, bi po presoji sodišča v obravnavanem primeru moral organ prve stopnje postopati po četrtem odstavku 26. člena ZVV in izpeljati ugotovitveni postopek v skladu z določili 145. člena ZUP ter v njem tudi izvesti predlagane dokaze (zaslišati predlagane priče in tožnika) oziroma jih obrazloženo zavrniti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga - načelo zakonitosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Do tožnikovih navedb o tem, kdaj sta bila nadstreška postavljena, se upravni organ v izpodbijani odločbi ni vsebinsko opredelil, niti ni tega v pritožbeni odločbi storil drugostopenjski organ. Očitno je sicer, da sta oba štela, da sta bila nadstreška postavljena v času veljavnosti GZ, saj sta se oprla le na ta zakon, nista pa pojasnila, zakaj tako menita kljub spremenjenim tožnikovim trditvam. Sodišče zato glede časa gradnje izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti. Prav tako sodišče na podlagi listin v upravnem spisu ni moglo samo ugotoviti, kdaj je bila izvedena obravnavana gradnja nadstreškov, saj za to v njem ni zadostnih podatkov. To pomeni, da je dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno.
Pri presoji nelegalnosti gradnje je bil inšpektor dolžan upoštevati tako predpise, ki so veljali v času gradnje, kakor tudi predpise, ki so veljali v času izdaje odločbe. Povedano drugače: preizkusiti je moral, ali je tožnik takrat, ko je nadstreška postavil, to lahko storil brez gradbenega dovoljenja, in ali bi to lahko brez gradbenega dovoljenja storil v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe, to je, ali je objekt ob odločanju še vedno nelegalen.
ZUS-1 člen 16, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 142, 229.
stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Položaj stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.
Tožeča stranka je v upravnem postopku vložila zahtevo za vstop v postopek kot stranska udeleženka in je tožena stranka njeno zahtevo zavrnila. Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek je vložila tožbo v upravnem sporu, ki je bila s sodbo zavrnjena. O udeležbi tožeče stranke v upravnem postopku je torej odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. To pomeni, da v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe.
ZVO-1 člen 15, 15/1, 94. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 3, 3/5, 6, 6/4, 6/6, 9. ZUP člen 213, 237.
dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - hrup - stranka z interesom - pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi 1, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba 1 zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo 1 predpisane sestavine. Po 213. členu ZUP mora namreč izrek vsebovati vse pogoje, ki so določeni v zakonu in so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Četudi pogoje v obravnavanem primeru določa uredba in ne zakon, pa zakon določa ustrezno pooblastilo izvršilni veji oblasti, da take pogoje določi v podzakonskem aktu. Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za očitno kršitev materialnega zakona, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje, mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Z nadzorstveno pravico glede na navedeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ni mogoče posegati v pravnomočno odločitev davčnega organa na način, da bi šele posredno, po preverjanju pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ugotavljali tudi morebitno posledično napačno uporabo materialnega prava.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 39, 39/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. 1. točka 25. člena ZKP pa jasno določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, torej petčlanski senat. Posledično bi po presoji sodišča tožena stranka morala za opravljeno storitev po 1. točki tarifne številke 11 OT uporabiti 4. točko tarifne številke 10 OT, ker gre v obravnavani zadevi za predpisano kazen zapora do 15 let.
ZBPP člen 30. ZUP člen 214. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19. URS člen 14, 22.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - bistvena kršitev določb postopka - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve
Trditev, da so odvetniki, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, v bistveno enakem položaju glede upravičenosti do višine določenega plačila, bi morala temeljiti na zatrjevanju in utemeljevanju, da navedene pravne podlage urejajo plačila vseh navedenih poklicev na v bistvenem enak način. Take enakosti pa zgolj ob primerjavi teh pravnih podlag ni mogoče ugotoviti, saj je že iz samega namena teh predpisov razvidna bistvena medsebojna razlika v tem, da OT ureja plačilo odvetnikom za tržno dejavnost, medtem ko sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in vročevalcem plačilo za opravljanje dela za sodišče, torej za dejavnost, ki temelji na naročilu dela s strani sodišča v določenem sodnem postopku in ne na podlagi nastopanja na trgu. Vrhovno sodišče je skladno s tem zaključilo, da trditev tožeče stranke, da naj bi bili odvetniki, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč z določbo petega odstavka 17. člena ZOdv obravnavani neenako glede na sodne izvedence, cenilce in tolmače, ni izkazana.
ZUJIK člen 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - neobrazložena odločba - kršitev materialnega prava
Podrobnejših pravil o obrazložitvi odločbe ZUJIK ne vsebuje. Sodišče se je zato naslonilo na prvi odstavek 214. člena ZUP (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Poleg ostalega, obrazložitev obsega razloge, ki v oziru na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ne enih, ne drugih (razlogov) glede na posamezne kriterije v izpodbijani odločbi ni mogoče zaslediti. Posledično odločbe (tudi) ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
Za manjše število točk po treh povsem različnih kriterijih (in merilih) je iskati vzrok v odsotnosti „vidnejšega prispevka slovenskih glasbenikov“. To bode v oči, saj niti eden od kriterijev ne vsebuje merila prispevka slovenskih glasbenikov. Z drugimi besedami, Ministrstvo ni pretehtalo Projekta po razpisnih kriterijih (in merilih). To pomeni, da ni pravilno uporabilo materialnega prava (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - ničnost odločbe
Opisana ravnanja ne morejo imeti za posledico ničnosti izdanih upravnih odločb, saj več kot očitno niso bila uperjena zoper uradni osebi upravnih organov, ki sta odločali v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji, navedena ravnanja pa tudi sicer po svoji naravi ne predstavljajo dejanj pritiska na določeno osebo v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Vprašanje, kdo je bil tisti, ki je posamezniku omogočil delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in prijave v obvezna socialna zavarovanja, oziroma vprašanje, v čigavem imenu in za čigav račun (za svoj račun ali za račun nekoga drugega, na primer kot njegov poslovni pooblaščenec) je ta pri tem deloval, pa je ključno, saj se v skladu z zakonom posamezniku, ki je delal na črno, z inšpekcijsko odločbo prepove opravljanje dela pri tistem delodajalcu, za katerega je v dokaznem postopku ugotovljeno, da je delavcu omogočil delo brez pravne podlage in ki za ugotovljeno kršitev zakonskih obveznosti tudi odgovarja v postopku o prekršku, ki sledi inšpekcijskemu postopku.
Na podlagi prvega odstavka 120. člena ZUJIK minister, pristojen za kulturo, na podlagi predloga strokovne komisije izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. To pomeni, da odločanje o vsaki posamezni vlogi oziroma prijavi na javni razpis predstavlja samostojno javnopravno zadevo. V skladu z navedenim sodišče niti če bi šlo za pravočasne dokazne predloge, ne bi opravilo vsebinske primerjave med izpodbijano odločbo in odločbami o odobritvi sofinanciranja, ki so bili v okviru predmetnega javnega razpisa izdani nekaterim ostalim prijaviteljem, saj je predmet tega upravnega spora zgolj pravilnost in zakonitost odločbe, ki je bila izdana tožniku.
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Ker dodeljevanje javnih sredstev ne sme biti arbitrarno, mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le tako prijavitelj seznani z načinom, na katerega so bila uporabljena razpisna merila, ter, če šteje, da je bilo pri tem kakšno pomembno dejstvo spregledano oziroma merilo zmotno uporabljeno, kršitev uveljavlja s pravnimi sredstvi.
Vložitev zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je zato po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ2 in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče v zadevi U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017.