ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE dolžne po zakonu v svojem imenu in za svoj račun zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovorost PRO prenesi na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto opadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - priznanje statusa stranskega udeleženca - specialni zakon
V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot subjektu nadzora, zato uporaba določb ZUP glede stranske udeležbe pri tem ne pride v poštev, saj po povedanem specialni predpis ZTFI-1 izključuje udeležbo v postopku nadzora vsaki drugi osebi, ki ni subjekt nadzora, torej tudi tisti, v katere pravice ali pravne koristi bi posegla izdana Odredba.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja strank
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je obravnavanje njegovega predloga za obnovo postopka nedvomno preseglo predhodni preizkus predloga, kot to določa zakon. Drugostopenjski organ je namreč pri obravnavi tožnikovega predloga (poleg predloga tožnika s predloženim strokovnim mnenjem, kar je mogel in moral obravnavati) upošteval še odgovor stranke z interesom (tj. investitorja, ki ga je v postopek obravnave predloga za obnovo postopka pritegnil prvostopenjski organ) in vse ostale vloge z priloženimi listinami, ki jih je stranka z interesom predložila na poziv prvostopenjskega organa, ter, upoštevajoč rezultat obravnave vseh pridobljenih vlog ter listin, odločil na način, da je zavrnil pritožbo tožnika in s tem pustil odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v veljavi. S tem pa so bila pravila postopka nedvomno kršena, saj bi bilo treba v tem primeru na tak način obravnavan predlog za obnovo postopka zavrniti in ne zavreči
Tožnica ima prav, da bo povprečen potrošnik sestavljeno besedo sunroof lahko razumel v obliki dobesednega prevoda kot sončno streho. Sodišče pa meni, da jo bo tako razumel tudi že manj pozoren potrošnik s slabšim znanjem angleščine. Drži tudi to, da si bo pod to besedno zvezo, torej sončna streha, brez reference na konkretno blago in storitve, lahko predstavljal bodisi tendo za zaščito pred soncem, bodisi sončno elektrarno na strehi, vsekakor pa tudi pomično (panoramsko) streho na vozilu. Slednje pa je tudi najbolj verjetno, saj beseda sunroof v prevodu pomeni prav pomično streho, ne pa tende ali fotovoltaične strehe. To izhaja npr. iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS25, kjer je pod geslom sunroof zapisana samo ena razlaga, to je "[pri avtomobilu] pomična/sončna streha". V povezavi z vozili pa bo povprečen potrošnik besedo sunroof oziroma znak SunRoof nedvomno razumel kot pomični streho. Pri tem po presoji sodišča za razumevanje znaka ni relevantno, da je zapisan tako, da se črka "r" zapisuje z veliko.
brezplačna pravna pomoč - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - bistvena kršitev določb postopka - spor polne jurisdikcije - meritorna odločitev - načelo ekonomičnosti - izpodbijani del dokončnega upravnega akta
Razlogi so v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovljeni, tj. datum vložitve vloge in začetni datum upravičenosti do BPP in jim tožnica ne nasprotuje, nasprotno, jih enake uveljavlja s tožbo, čemur toženka v upravnem sporu ne nasprotuje, in jih tudi potrjujejo podatki iz upravnega spisa, zato je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku in odločbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se tožnici BPP, v nespornem, neizpodbijanem obsegu in obliki, dodeli od 17. 2. 2023 dalje.
Prenehanje veljavnosti predpisa pomeni, da ta v pravnem redu ne more več ustvarjati pravnih posledic. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je bil predpis, ki je uveljavil njegovo prenehanje, naknadno razveljavljen. Razveljavitev oziroma prenehanje veljave pravnega akta učinkuje za naprej (ex nunc). Tako navedeni prostorski ureditveni pogoji (PUP) ne morejo biti podlaga za izdajo predlaganega gradbenega dovoljenja.
ZJF člen 106l. ZUP člen 214, 237. ZUS-1 člen 27, 27/3.
javni razpis - obrazložitev - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - načelo zakonitosti
Tožena stranka je obrazložitev, kot bi jo moral vsebovati izpodbijani sklep, podala šele v odgovoru na tožbo, s čemer pa ne more odpraviti postopkovne kršitve, ki jo je storila z izdajo nezadostno obrazloženega sklepa. Sodišče namreč v upravnem sporu ne odloča znova o zahtevku stranke, temveč v okviru tožbenih navedb presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Ker je sodišče ugotovilo pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa glede ugotovljenega dejanskega stanja (zaradi česar je podana postopkovna kršitev), to onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti izpodbojnih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.
Skladno z določbo 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - strokovna komisija - formalna popolnost vloge - pravica do izjave - obrazložitev akta
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka prek spleta ni pridobivala celovitih informacij v zvezi z vsemi delovnimi izkušnjami, ki izhajajo iz predloženega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta, pač pa se je zadovoljila z informacijami iz zgolj specifičnih virov (spletnih socialnih omrežij LinkedIn in Facebook), neizkazane zanesljivosti, ki so vse usmerjene izključno v potrditev toženkinega stališča o tem, da zahtevane dvo- ali večletne neprekinjene delovne izkušnje predlagane koordinatorke niso izkazane. Kljub temu, da je toženka dejstva in okoliščine s tem v zvezi ugotavljala izven vsebine predložene prijave, tožnici obenem ni zagotovila možnosti, da bi se glede teh lahko pred izdajo izpodbijanega sklepa kakorkoli izjavila. Toženka je po presoji sodišča s tem kršila temeljno načelo materialne resnice ter načelo zaslišanja stranke (8. in 9. člen ZUP). V postopku je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno.
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - namen razlastitve - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - odgovornost proizvajalca - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
neprofitna najemnina za stanovanje - pogoji za dodelitev stanovanja - izpolnjevanje pogojev - tržna najemnina - skrajšani postopek - posebni ugotovitveni postopek - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v odločbi ni obrazložila, zakaj dokazov ni izvedla oziroma niso pomembni pri odločitvi. Prav tako ni obrazložila, katere so tiste pogodbe, ki jih poseduje, sklenjene s tožnico iz preteklosti, za katere je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe zapisala, da nimajo ustrezne zakonske podlage, saj ne opredeljujejo, na kateri pravni podlagi in na podlagi katere dokumentacije je tožnica upravičena do neprofitne najemnine. Kakorkoli že tožena stranka odloči, mora biti ustrezno obrazloženo, in sicer konkretizirano. V nasprotnem primeru se namreč tožnik v svojih navajanjih ne more ustrezno opredeliti do razlogov v odločbi v času izvedbe postopka kot tudi ob morebitni vložitvi pravnega sredstva.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - vrednost nepremičnega premoženja - stanovanje - pravica do izjave
Tožnica se je o okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemljevala s trditvami, da je nepremičnina, ki jo je organ upošteval kot njeno premoženje, spojena z drugim stanovanjam v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjim prostori in da v tako spojenem stanovanju živi. Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in GURS izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
dovoljenost pritožbe - dovoljenost pritožbe v upravnem postopku - pravni interes - pravni interes za pritožbo
ZUP ne predpisuje pravnega interesa kot procesne predpostavke za odločanje o pritožbi, kar potrjuje tudi sodna praksa tega sodišča. Vprašanje, kdaj pritožba ni dovoljena, ureja 13. člen ZUP. Ta v prvem odstavku določa, da ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, stranka pravico pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah pritožba ni dovoljena. Iz navedene zakonske določbe torej izhaja, da pritožba ni dovoljena samo v primeru, če je z zakonom izključena. Za postopek davčne izvršbe pa ZDavP-2 izrecno predpisuje, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba (prvi odstavek 157. člena ZDavP-2). Ugotoviti je mogoče, da ZUP ne vsebuje analogne določbe, kot je vsebovana v četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Zato 13. člena ZUP ni mogoče razlagati tako, da pravico do pritožbe navezuje na obstoj pravnega interesa pri osebi, ki je v upravnem postopku na prvi stopnji sodelovala.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - vpogled v spis - delna ugoditev zahtevku - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - položaj stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
Položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku je drugačen od položaja stranke. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je priznal položaj stranskega udeleženca.
gradnja kanalizacije - celovita presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - pravovarstveni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožnica ugovarja, da je napačno razlogovanje toženke v izpodbijanem sklepu, da nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep ARSO 2016 zaradi odločitve v 3. točki izreka sklepa ARSO 2020. Sodišče pritrjuje tožnici v navajanju, da s sklepom ARSO 2020 (s katerim je bilo odločeno, da je za nameravani poseg - "Vgradnja povezovalnega kanala CO z dodajanjem armiranobetonske kinete..."- potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) predhodni sklep ARSO 2016 (s katerim je bilo odločeno, da za nameravani poseg - "Izgradnja kanalizacije v okviru projekta "..."", ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja) ni bil razveljavljen ali odpravljen (pa tudi s katerimkoli drugim sklepom ne). Sklep ARSO 2016 je torej kljub pravnomočnosti sklepa ARSO 2020 še vedno imel svoje pravno učinkovanje, zato toženka (zgolj) na podlagi pravnomočnega sklepa ARSO 2020 tožnici ni bila upravičena odreči vsebinske obravnave pritožbe zoper sklep ARSO 2016. Izpodbijani sklep torej temelji na napačnem razlogovanju toženke in na kršitvi pravil postopka.
ZUP člen 214, 214/1. ZUJIK člen 100, 100/1, 119, 119/3, 120, 120/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - strokovna ocena - pomanjkljivi razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.
Iz skupne obrazložitve in ocene strokovne komisije pa tudi po oceni sodišča ni mogoče izluščiti oceno komisije po posameznih merilih, saj iz te izhajajo po večini zgolj posplošeni zapisi, kot npr. ''da je predlagani projekt dokaj aktualen in kakovosten, manj pa izviren in komunikativen'', ''da projekt v manjši meri načrtuje tudi obravnavo aktualnih tem, ki pa niso dovolj jasno specificirane'', ''projekt načrtuje vsebinsko raznolik nabor oddaj in rubrik, ki pokrivajo številna področja in tematike lokalnih značilnosti in perspektiv ... skladno s tem ima projekt zmeren pomen za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti ali posebnih vsebin, saj načrtuje obravnavo tematik in dogodkov, ki so za druge medije manj zanimivi''. Te navedbe tako ne predstavljajo konkretiziranih razlogov za oceno podane prijave s točno določenim številom točk, da bi ta del obrazložitve bilo mogoče preizkusiti.
Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da se mora pri odločanju o zahtevku upoštevati 222. člen ZUP, kar se po mnenju tožnika v postopku za izdajo spremembe OVD ni, vendar pa je imel tožnik na voljo ustrezno pravno sredstvo za pospešitev odločanja pred ARSO, tj. tožbo zaradi molka organa - 28. člen ZUS-1. Hkrati je treba še ugotoviti, da je tožnik zahtevo za spremembo OVD vložil (šele) 14. 9. 2021 (predhodna vloga tožnika, ki jo je ta vložil 2. 4. 2021, je bila zavržena zaradi zamude pri dopolnitvi), medtem, ko je bila inšpekcijska odločba izdana že 18. 7. 2019. Sodišče še dodaja, da bi tožnik lahko zaprosil tudi za odlog izvršbe (tretji odstavek 293. člena ZUP).