sofinanciranje iz javnih sredstev - študentska organizacija - javni razpis - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - prijavitelj - nevladna organizacija - pravica do izjave v postopku - zavrnitev tožbe
Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS.
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odprava odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja
Ker je zaradi sodne odprave odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 853/2023 z dne 10. 10. 2023, potrebno šteti, da se je vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo, sodišče ne more sprejeti obrazložitve tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da je zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom preklica pogojne obsodbe, ki je pod opr. št. II K 19806/2023 v teku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, utemeljeno na podlagi ugotovitve, da je bila v zadevi št. Bpp št. 853/2023 dne 10. 10. 2023 izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek v zadevi št. Bpp 1076/2023, ni spremenilo. Upoštevaje ugotovitve v zvezi z naravo odločitve v zadevi I U 1653/2023 je namreč odpadla možnost zavrženja tožnikove prošnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj se tožena stranka na zavrnilno odločbo, ki je bila po sodbi sodišča (četudi izdani po izdaji sklepa o zavrženju) odpravljena, ne more sklicevati. Sodišče lahko tako le zaključi, da je bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa zaradi napačne uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, tj. kršitev ki je vplivala na zakonitost oz. pravilnost odločitve.
Tožnik v tožbi opozarja, da je toženki posredoval zahtevo za varstvo zakonitosti, ter prilaga svojo dopolnitev prošnje za BPP s priloženim osnutkom ZVZ (na 15 tipkanih straneh), iz katere je razbrati, da je bila toženki posredovana po elektronski pošti dne 30. 8. 2023. Sodišče ugotavlja, da navedena dopolnitev prošnje za BPP s prilogo v spisu Bpp 773/2023 ni evidentirana in se v njem ne nahaja, pri čemer pa toženka v tem upravnem sporu niti ne zatrjuje, da dopolnitve prošnje za BPP s prilogo ne bi prejela. Prav tako pa tudi ne pojasni, ali je dopolnitev prošnje za BPP s prilogo upoštevala pri odločanju in kako jo je upoštevala, slednje namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno. Sodišče glede na povedano opozarja, da mora toženka v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopati po ZUP.
ZDen člen 2, 4, 16, 19, 25, 25/6, 29, 29/2, 44. ZUP člen 214.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - nova stvar - izvedensko mnenje - obrazložitev odločbe
Z izvedenimi deli je prišlo do take spremembe bistvenih lastnosti obeh objektov (osnovnega objekta in dvoriščnega objekta v zgoraj opredeljenem delu), da ni več mogoče govoriti o isti stvari, ki je bila pokojnemu upravičencu podržavljena, zaradi česar objekta v opredeljenem delu ni mogoče vrniti v naravi.
Sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora v zvezi z vrednotenjem objekta ob podržavljenju glede (ne)upoštevanja njegovega statusa kulturnega spomenika. Iz podatkov spisa je razvidno, da je organ zaprosil Zavod za varstvo kulturne dediščine za izdelavo mnenja in ga tudi pridobil, ni pa razvidno, da je bilo to mnenje upoštevano, saj to ne izhaja ne iz podatkov spisa in ne iz odločbe. Prav tako pri vrednotenju ni bilo upoštevano sedanje stanje nepremičnine (kar bi glede na 44. člen ZDen moralo biti). Organ se je namreč v celoti skliceval na že izdelano izvedensko mnenje N. N., ki pa je bilo nazadnje dopolnjeno še pred sprožitvijo upravnega spora, ki se je zaključil z izdajo sodbe, I U 1649/2016 z dne 11. 7. 2017. Ob upoštevanju, da je med sodbo, I U 1649/2016, in izpodbijano odločbo minilo skoraj 5 let, bi moral organ (z izvedencem) tudi preveriti, ali vrednosti, kot izhajajo iz izvedenskega mnenja, še držijo.
ZUP člen 4, 9, 9/1, 138, 146. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-2, 2-24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - smiselna uporaba pravil upravnega postopka - povezana podjetja - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pri odločanju o dodelitvi sredstev na javnem razpisu bi morala tožena stranka, ki je sama vpogledovala v spletne strani in javne registre, pred odločitvijo o vlogi tožeče stranke z zbranimi dokazi in svojimi ugotovitvami obvestiti tožečo stranko, ker ji to narekuje smiselna uporaba temeljnih načel ZUP. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je namreč eno izmed temeljnih načel upravnega postopka.
ZDen člen 25, 60, 60/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija - zahtevek za povračilo vlaganj - izkazanost vlaganj - trditveno in dokazno breme
Razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju je torej breme denacionalizacijskega upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov), denacionalizacijski zavezanec pa je tisti, ki mora od njega v denacionalizacijskem postopku zahtevati povrnitev vlaganj, oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine. Zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, je sposobna za obravnavanje le, če vlagatelj zahteve natančno opredeli vlaganja tako po višini porabljenih sredstev, kot tudi po času in vrsti investicij, ter za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze.
Tožena stranka se ni opredelila do vseh navedb in dokazov, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, in sicer v zvezi z razlago prvega odstavka 416. člena ZPIZ-2, obveznostjo lojalne razlage pravil EU, obveznostjo uporabe aktuarskih načel pri določanju vrednosti faktorjev za izračun rent, obveznostjo odprave diskriminacije, neenake obravnave zavarovancev in učinkovanja spremembe brez retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka teh tožničinih argumentov in dokazov ni upoštevala. Zato je odločba pomanjkljivo obrazložena.
prisilna izterjava dolga - predlagatelj izvršbe - izvršilni naslov - plačilni nalog - poprava odločbe - očitna pisna pomota
Tožnik je ves čas vedel, za kateri izvršilni naslov gre. Sodišče posledično zavrača tožnikove ugovore, da je bil izpodbijani sklep izdan brez ustrezne pravne podlage, tj. izvršilnega naslova. Toženka s spremembo izreka izpodbijanega sklepa ni spremenila izvršilnega naslova, saj je na podlagi pooblastila iz 251. člena ZUP odpravila pomanjkljivosti v navedbi posameznih podatkov na podlagi podatkov upravnega spisa, sam izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožniku bil izdan izpodbijani sklep, pa je bil ves čas isti.
Postopek obravnave druge zahteve pred toženko lahko vpliva tudi na pravne koristi odgovornega delavca kot (domnevnega) neposrednega kršitelja. Izrečen opomin in/ali predlog za opravo disciplinskega ali drugega postopka po peti alineji drugega odstvaka 78. člena ZPacP imata namreč lahko vpliv na njegov delovnopravni položaj. Odgovorni delavec svojih pravnih koristi ne more učinkovito zaščititi s tem, da v postopku izpove kot priča, saj priči ne pripadajo procesna jamstva, do katerih je kot subjekt upravnega postopka upravičen stranski udeleženec
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/2, 293/3.
upravna izvršba - odlog izvršbe - zavrženje predloga za odlog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o odložitvi izvršbe se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako se tudi sklep o zavržbi predloga za odlog izvršbe nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravni spor zato ni dopusten.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pravni interes - občina kot stranka postopka - emisije
Tožnica dovolj določno zatrjuje, da zaradi obratovanja kompostarne prihaja do neznosnega smradu, torej da prihaja do čezmernih emisij v okolje, to pa so pravne koristi, ki jih glede na prvi odstavek 83. člena ZVO-1 lahko varuje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Drži, da država ni sprejela mejnih emisijskih vrednosti za smrad, kar pa ne pomeni, da se lahko v okolje s tega vidika neomejeno posega oziroma da so v tem primeru občani in občanke tožnice dolžni prenašati čezmerno obremenitev s smradom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Po stališču sodišča je tožena stranka z izpodbijano odločitvijo presegla svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči oziroma vsaj preuranjeno odločila, saj je odločala že o vsebini zadeve oziroma vsebini pravice tožnika vložiti civilno tožbo zoper A. A. kot fizično osebo. Po oceni tožnika dejstvo, da v stečajnem postopku ni priglasil terjatve, tožniku ne odvzema pravice zahtevati plačila terjatve od fizične osebe A. A.
Izrek izpodbijane odločbe ni dovolj jasen in določen, da bi ga bilo mogoče šteti za zakonitega. Besedilo 2. točke izreka izpodbijane odločbe je nejasno in nedoločno, ker vsebuje zgolj splošno navedbo, da je tožnik dolžan odstraniti "vse na novo rekonstruirane dele obstoječega poslovno stanovanjskega objekta", ne da bi bili ti na novo rekonstruirani deli tudi določno poimenovani. Te pomanjkljivosti ne more odpraviti obširen opis sedanjega stanja objekta, vsebovan v nadaljevanju te točke, saj je pri obveznosti zavezanca, da odstrani novo rekonstruirane dele objekta, relevantno, kateri deli so rekonstruirani in ne kakšno je obstoječe stanje.
odpis davčnega dolga - zavrženje pritožbe - pravni interes
Organ prve stopnje je odločil o odpustu dolga, zoper kar je tožnik vložil pritožbo, v kateri pa dejansko ne nasprotuje odpustu dolga - izvršilnih stroškov, pač pa v njej ugovarja neopravi ustavitve postopka glede dolga - globe, o čemer organ z izpodbijano (delno) odločbo sploh ni odločal. Zato je drugostopenjski organ pravilno štel, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izdano delno odločbo o odpustu, s katero je njegovemu predlogu za odpust izvršilnih stroškov v celoti ugodil, posledično pa je tudi zaradi pomanjkanja pravnega intersa tožnika njegovo pritožbo pravilno zavrgel.
V izpodbijanem sklepu so izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnik v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.
Tožničinih tožbenih očitkov zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve ocene strokovne komisije izhaja ugotovitev, da operacija vključuje povprečno število udeležencev usposabljanj, pri čemer pa ni mogoče ugotoviti, ali navedeno predstavlja argument v prid ustreznosti, delni ustreznosti ali pa neustreznosti tožničine vloge. Ob tem gre pripomniti, da je bilo v Javnem razpisu kot povprečno število vključenih udeležencev na posamezno operacijo v preteklosti navedeno prav število 40 udeležencev, ki ga je v svoji vlogi predvidela tudi tožnica.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZSVarPre člen 18, 18/1, 18/1-1, 27. ZUP člen 9, 9/1, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni položaj - vrednost nepremičnine - stanovanje, v katerem prosilec živi - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o navedenih dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. O navedenih okoliščinah se je izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljevala s trditvami, da je upoštevano nepremičnino spojila s svojim starim stanovanjem v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjimi prostori in da v spojenem stanovanju živi že od leta 2010.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Če je prosilec tujec, mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana. Zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, tožnik ni navedel niti ni predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za BPP za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.
ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 8, 8/13, 11, 11/3, 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera odvetniških stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - kilometrina - urnina
V tar. št. 11 OT ni predvidena nagrada za sestavo in vložitev odgovora na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj vložitev navedene izjave ni obvezna in je zato tarifna številka 11 OT ne predvideva. Obdolženec ima sicer možnost in pravico, da zaradi zagotovitve poštenega postopka poda izjavo o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči tudi, če obdolženec te izjave ne poda.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZNISESČP člen 11, 11/1.
verifikacija stare devizne vloge - procesne predpostavke - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik je svojo zahtevo za verifikacijo devizne vloge nesporno vložil po izteku predpisanega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, zato ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je toženka zahtevo v okviru predhodnega preizkusa po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla.