ZUP člen 9, 87, 87/1, 87/2. ZRTVS-1 člen 31, 31/4, 31/6.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - vročitev - nepravilna vročitev - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Dolžnost upravnega organa iz šestega odstavka 31. člena ZRTVS-1, da odjemalcu oziroma plačniku električne energije omogoči podajo izjave v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1, je kršena, če upravni organ hkrati ne zagotovi, da se odjemalec oziroma plačnik električne energije dejansko seznani z možnostjo izpodbijanja zakonske domneve imetništva sprejemnika z izjavo.
Pri vprašanju seznanitve stranke s pravno domnevo, v skladu s katero se šteje za zavezanko za plačilo javne dajatve in možnostjo njenega ovrženja, še ne gre za postopek po 40. členu ZRTVS-1. Vročitev je treba opraviti po določbah ZUP.
Kasnejše obvestilo ne nadomešča obveznosti upravnega organa, predpisane v šestem odstavku 31. člena ZRTVS-1, in tudi ne more sanirati morebitne vročitve dopisa (poziva k izjavi) upravnega organa iz navedene določbe.
Svoje pomisleke glede varnosti objekta zaradi možnega udara strele, na katere upravna organa v upravnem postopku nista odgovorila, tožnik ponavlja tudi v tožbi, v kateri očita, da iz gradbenega dovoljenja ni razvidno, kako je urejena varnost objekta z vidika njegove ozemljitve v primeru udara strele in nastanka statične elektrike. Z omenjenim ugovorom tožnik varuje svoj interes oziroma lastninsko pravico na zemljišču, ki se nahaja v neposredni bližini objekta, za katerega je bilo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, saj smiselno opozarja na to, da bi lahko imel objekt glede na svoje značilnosti (železno konstrukcijo) in oddaljenost od zemljišča tožnika (1,5 metra od parcelne meje) v primeru udara strele vpliv na požarno varnost objektov v lasti tožnika.
Zahteva tretjega odstavka 90. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki določa, naj likovna podoba nezahtevnih objektov izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, ne varuje zgolj javnega pač pa tudi zasebni interes lastnikov sosednjih zemljišč (skladnost zunanjega izgleda objektov).
Tožnica ni zatrjevala legalnosti objekta zaradi sklenjene pogodbe in nato še Aneksa št. 1 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice na vodnem zemljišču v lasti Republike Slovenije št. 2555-17-410005 z dne 12. 5. 2020, pač pa pravno nezmožnost izvršitve svoje obveznosti določene v izvršilnem naslovu, glede na pravne lastnosti, ki jih je objekt pridobil po izdaji izpodbijane odločbe in izhajajo iz Zakona o cestah in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj. Do teh njenih navedb, s katerimi je tožnica zatrjevala pravno nezmožnost izvršitve odločbe, pa se organ ni opredelil.
ureditev meje - mejna obravnava - stranka v postopku
Ker se parcela dotika druge parcele na daljici, ki se začne na stiku s parcelo, ki je v lasti tožeče stranke, bi morala biti tožeča stranka kot lastnica parcele, katere meja se ureja, v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZEN v tem delu pritegnjena v postopek.
ZTuj-2 člen 56, 56/1, 56/1-1. ZUP člen 214. ZZSDT člen 8.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik soglasja - obrazloženost odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja na katerem naslovu je organ vročal dopis z dne 20. 4. 2022 in tudi ne, ali je bila vročitev pravilno opravljena. Tako tožnik utemeljeno graja v tožbi, da ne ve na kateri naslov je organ vročal pošiljko, prav tako tudi sodišče ne more preizkusiti pravilnosti vročitve (VI. poglavje ZUP).
Izpodbijana odločba tudi nima obrazložitve razlogov glede pogojev 8. člena ZZSDT, na katere se sklicuje tožena stranka. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine na katere se opira odločba.
ZIN člen 3. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 154, 154/1, 214, 214/1.
ukrep inšpektorja za okolje - inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - inšpekcijski zavezanec - posegi v prostor - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nedovoljen poseg - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tudi v inšpekcijskem postopku, ki teče po pravilih upravnega postopka, ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino ugotovitev inšpektorja oziroma inšpekcijskega zapisnika na kraju samem, na katerem ni bila prisotna ne stranka, ki jo inšpektor šteje kot inšpekcijskega zavezanca, kakor tudi ne lastnik zemljišča, na katerem bi naj bili izvedeni posegi. Pri obravnavi zadev, v katerih ni jasno, kdo je dejansko opravil poseg na zemljišču, tudi ni dovolj, da očitek, kaj bi naj inšpekcijski zavezanec storil, izhaja zgolj iz inšpekcijskega zapisnika, saj je izpodbijani akt, katerega zakonitost preverja sodišče, le izpodbijana odločba.
fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku
Poštni uslužbenec 20. 11. 2020 ni uspel vročiti odločbe Upravne enote osebno tožeči stranki. V njenem hišnem predalčniku je zato pustil sporočilo, da jo lahko prevzame v petnajstih dneh, sicer se bo štelo, da je vročitev opravljena s potekom tega časa. Ker tožeča stranka upravnega pisanja ni dvignila, ji ga je poštar 7. 12. 2020 pustil v nabiralniku (vse vidno iz obvestila z dne 7. 12. 2020, pripetega k odločbi Upravne enote11). Vročitev odločbe Upravne enote je bila tako opravljena 5. 12. 2020. Pritožbeni rok je začel teči naslednji dan in se je iztekel 21. 12. 2020 (drugi odstavek 100. člena in prvi odstavek 235. člena ZUP).
gradnja objekta - ustanovitev služnosti - daljnovod - omejitev lastninske pravice - javna korist - bistvena kršitev določb postopka
Kdaj je gradnja objekta za prenos in distribucijo elektrike v javno korist, je predpisal EZ-1 v prvem odstavku 472. člena. Nenazadnje v Ustavi ni določen čas, ko naj bi bilo ustrezno nadomestilo ali odškodnina dana. Tudi to vprašanje je rešila v zakonodaja.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - revizija - verjeten izgled za uspeh
Organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega (in tretjega) odstavka tega člena. Ker je ugotavljal izpolnjevanje pogojev ne le za priznanje BPP za predlog za dopustitev revizije, pač pa tudi za revizijo, bi pri presoji izpolnjevanja pogojev moral upoštevati tudi, da se revizijo lahko vloži le v tem primeru, če je na podlagi predloga za dopustitev revizije revizija dopuščena1, ter da se torej ne vlaga revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je nična le tista odločba, ki je bila objektivno neizvršljiva že v trenutku njene izdaje, ne pa tudi odločba, ki je taka postala s potekom časa, ker je zavezanec za izpolnitev ni pravočasno izpolnil.
Ureditev, po kateri je finančno jamstvo za izpolnjevanje skupnega načrta dolžan zagotoviti njegov nosilec ne glede na to, ali je sam proizvajalec sveč (in s tem povzročitelj obremenitve), je po presoji sodišča logična in v skladu z ZVO-1.
ZUP člen 117, 117/1, 284, 291, 291/1, 297. ZUS-1 člen 65, 65/1.
gozd - izvršilni naslov - dovoljenje za posek - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba po drugi osebi - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odpadla podlaga - pravne posledice odprave - spor polne jurisdikcije - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije - nesporno dejansko stanje - sojenje brez glavne obravnave
Ker je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen (s sodbo št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021), je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba posledično odpraviti tudi izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi, saj je ta s tem ostal brez podlage (prvi odstavek 291. člena ZUP). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen, zadeva pa vrnjena tožnici v ponovni postopek, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Morebitna izdaja novega sklepa o izvršbi bo namreč terjala izdajo novega sklepa o stroških izvršbe po drugi osebi. Vse to pa so razlogi, da je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve in na podlagi prej opisanih zaključkov presodilo, da spremenjeno (drugačno) dejansko stanje zahteva tudi drugačno uporabo ZUP o odmeri stroškov izvršbe po drugi osebi ter je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in sklep o stroških izvršbe po drugi osebi (le) odpravilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovni postopek, saj bi bila v opisanih okoliščinah in iz opisanih razlogov taka odločitev materialno pravno zmotna. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej je v zadevi odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne da bi v zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo te sodbe, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
ZKZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 19, 19/2, 19/2-6, 20, 21, 22. ZUP člen 6, 8, 237, 237/2, 237/2-7, 251.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - zloraba pravice - namen zakona
Za presojo statusa zemljišča v postopku odobritve pravnega posla je ključna namenska raba, določena v prostorskih aktih, saj bi drugačna razlaga, kot je večkrat izpostavilo že Vrhovno sodišče RS, lahko omogočila lastniku, da se izogne uporabi prisilnih določb ZKZ, predvsem pa bi tudi nujno vodila do arbitrarnosti pri odločanju upravnih organov o tem, katera zemljišča, ki so v prostorskem aktu opredeljena kot kmetijska, je šteti kot taka, katera pa so zaradi svoje nekmetijske rabe izgubila takšen status, s čimer bi se izvotlil pomen specialne ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, ki imajo podlago v drugem odstavku 71. člena Ustave.
Pomanjkljive obrazložitve akta toženka ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora namreč organ navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - procesna sposobnost - duševna motnja - osebni razgovor - imenovanje novega izvedenca - sposobnost biti stranka
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče v izvedenskem mnenju ni zaznalo nepravilnosti, je treba šteti, da je bil tožnik zaradi psihične motnje procesno nesposoben v času upravnega postopka, v katerem je tožena stranka odločala o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, ki so podkrepljene s psihiatričnim mnenjem prof. Preglja in vsebino predloga Urada z dne 26. 1. 2024, po presoji sodišča potrjujejo tožnikove navedbe, da ni razumel pomena upravnega postopka pred toženo stranko. Bil je torej procesno nesposoben in kot tak ni mogel biti stranka, zato tožena stranka ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oziroma 51. člena ZUP. Na presojo sodišča, da tožnik v postopku pred toženo stranko ni bil procesno sposoben, torej, še posebej glede na navedene opombe uradne osebe na zapisniku z dne 29. 1. 2024, ne morejo vplivati navedbe tožene stranke, (1) da so bili tožnikovi odgovori v upravnem postopku smiselni in povezani ter da je sledil vprašanjem, (2) da nikoli ni izpostavil, da česa ne razume in (3) da je tožnik pritrdil, da se dobro počuti.
Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZUP člen 43. ZTFI-1 člen 463, 463/2, 463/4, 463/5, 490, 490/1.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke - subsidiarna uporaba ZUP
Toženka je udeležbo v postopku zavrnila na pravni podlagi 142. člena ZUP1 v povezavi s prvim odstavkom 490. člena in četrtim odstavkom 463. člena ZTFI-1. Zadnjenavedeni določbi ZTFI-1 tudi po presoji sodišča v predmetnem postopku nadzora izključujeta možnost drugih oseb (ki niso subjekt nadzora), da bi se tega postopka nadzora udeleževale v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca. Ker je položaj stranke in stranska udeležba v postopku nadzora specialno urejena v ZTFI-1, ki izrecno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku nad subjektom nadzora, je po presoji sodišča izključena uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku.
Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza kot nepotrebnega iz razloga, ker je dejstvo že dokazano, samo če je obstoj dejstva, ki se z zavrnjenim dokaznim predlogom dokazuje, že dokazan, nikakor pa ne takrat, ko upravni organ ugotovi nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da je dejansko stanje že v zadostni meri razjasnjeno, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 85. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - omejitev gibanja - nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje - poseg v osebno svobodo - načelo sorazmernosti - uporaba milejšega ukrepa - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V skladu s 85. členom ZTuj-2 se v postopkih po ZTuj-2, če ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZUP. To pomeni, da mora obrazložitev odločbe v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP obsegati: obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. V primeru takšne kršitve se lahko stranka utemeljeno sklicuje tudi na kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustrezna obrazložitev odločbe je namreč pogoj za to, da jo lahko stranka učinkovito izpodbija. Po ustaljeni upravnosodni praksi zato bistveno pomanjkljive obrazložitve odločbe toženka ne more nadomestiti z odgovorom na tožbo in nadaljnjimi vlogami v upravnem sporu.
ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o vrednosti nepremičnin, ki jo je tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov Geodetske uprave RS, torej o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Ne drži namreč navedba tožene stranke, da je tožnico z dopisom z dne 19. 9. 2023 seznanila o vseh dejanskih ugotovitvah v postopku in ji o njih omogočila izjavo. Kot izhaja iz navedenega dopisa, je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede uporabne površine prve nepremičnine in posledično, kakšno vrednost in na podlagi katerih podatkov bo upoštevala pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Prav tako je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede vrednosti druge nepremičnine. Organ je dolžan pravico do izjave zagotavljati glede vseh dejstev, na katera bo oprl svojo odločbo, pri čemer ni pomembno, ali je narava teh dejstev javna ali ne. Le tako se namreč stranka lahko konkretizirano in učinkovito izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah v zadevi.
Dejstvo, da na nepremičnini obstajajo stvarne pravice tretjih oseb, tudi po presoji sodišča, ne predstavlja okoliščine, ki bi takšno nepremičnino izključevalo iz obsega premoženja, ki se upošteva pri presoji finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno dejstvo namreč samo po sebi tožnici ne onemogoča razpolaganja z nepremičnino, lahko pa vpliva na tržno vrednost nepremičnine, ki jo mora, upoštevajoč vsa relevantna dejstva in okoliščine ter skladno z načelom materialne resnice ugotoviti organ v postopku.
inšpekcijsko nadzorstvo - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Sodno varstvo je zoper sklep o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen; da je bila naložena obveznost že izvršena).
Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine, pač pa ta nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta, ko pa mora biti inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
Odlok o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019 (2020) člen 4, 7, 7/1, 7/3, 9, 9/4. ZKme-1 člen 35a, 35a/1. ZUP člen 63, 63/3.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - neporavnane davčne obveznosti - datum vložitve vloge - dan oddaje
Za dan oddaje vloge je v povezavi z neporavnanimi obveznosti treba šteti dan, ko je bila vloga vnesena v sistem in ne dan obdelave vloge, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019.