nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odprava odločbe - obrazložitev odločbe
Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. S tem, ko je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odpravil prvotno odmerno odločbo v delu, ki se nanaša na predmetna stavbna zemljišča, se je zadeva v tem delu vrnila v stanje pred izdajo omenjene odločbe, to je v stanje, ko v tem delu o pravici oziroma obveznosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno.
Podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je v MOK sprejel Občinski svet MOK z Odlokom z dne 14. 11. 2019, ki je v skladu s 26. členom Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju MOK pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 11. 2019, kar pomeni, da je pričel veljati 14. 12. 2019. V obravnavanem primeru je bil postopek za odmero komunalnega prispevka z vlogo tožnika začet v marcu 2020 (6.3. 2020), torej po tem, ko je Odlok stopil v veljavo. Drugi odstavek 127. člena ZUP namreč določa, da je upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primer iz 129. člena ZUP, kar pomeni, da je toženka pravilno odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki je stopil v veljavo 14. 12. 2019. Ta Odlok je bil v času vložitve zahteve tožnika (marec 2020) tudi edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje v MOK.
Pri sprejemanju občinskih aktov, kolikor njihova vsebina ni izrecno vezana na zakonsko ureditev, gre za izvirno normodajno pristojnost s področja lokalne samouprave, ki ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, temveč kvečjemu predmet nadzora državnih organov (prim. 64. člen Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1 in 88. ter 88.a člen Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS). Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti namreč opravljajo ministrstva, vsako na svojem področju, in sicer pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti (prvi odstavek 64. člena ZDU-1). Temu sorodno določilo je tudi v 88. a členu ZLS, ki določa da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - subsidiarna uporaba določb zup - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - rok za izpolnitev obveznosti - izvršba
Sodišče v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan v okviru izvršilnega postopka in v katerem je določena izvršba po drugih osebah, presoja le, ali je organ zavezanca opozoril, da se tako dejanje lahko opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, kar je v obravnavani zadevi izpolnjeno. Edino logično je, da ga organ seznani tudi s tem, po izteku katerega roka lahko pride do takega načina izvršitve. Pri tem pa primernost roka za izpolnitev obveznosti, naveden v obvestilu, ne more biti predmet presoje v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj z obvestilom, ki niti ni obvezen sestavni del sklepa o izvršbi (gre za opozorilo, ki je lahko dano tudi izven sklepa o izvršbi), ni bil ponovno določen. Kot je sodišče že pojasnilo mora namreč zavezanec inšpekcijsko odločbo izpolniti že v roku, ki mu je naložen s to odločbo, zoper njo pa lahko uveljavlja vsa pravna sredstva in v njih nasprotuje (tudi) neprimernosti oziroma nesorazmernosti roka, določenega za (prostovoljno) izpolnitev.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 81, 81/2. ZUP člen 9, 9/3.
izvrševanje kazni zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - zloraba svobodnejšega režima - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ob ustavnoskladni razlagi tretji odstavek 8. člena ZIKS-1, ki kot lex specialis določa, da organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar ji ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.
ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica stranke do izjave - odgovornost proizvajalca
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre pri vseh zbranih količinah komunalne odpadne embalaže pri izvajalcu gospodarske javne službe za komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti iz naslova proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Oobrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28. ZUP člen 153, 153/3, 222, 222/3.
molk organa - uveljavljanje ničnosti - rok za izdajo odločbe - sklep o prekinitvi postopka
Sodišče v zvezi s sklepom o prekinitvi postopka z dne 12. 4. 2018 ugotavlja, da je rok za izdajo odločbe potekel še preden je drugostopenjski organ izdal omenjeni sklep o prekinitvi. Molk organa je tako nastopil ne glede na določbe tretjega odstavka 153. člena ZUP z vezi s tretjim odstavkom 222. člena ZUP. Navedeno še toliko bolj velja v okoliščinah, (i) ko je tožnica sklep o prekinitvi postopka prejela po tem, ko je vložila tožbo zaradi molka, pri čemer tožnica tudi sicer ne bi mogla vložiti samostojne tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, in (ii) ker je tožba zaradi molka organa možna tudi, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, postopek pa ni bil ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), kar je dejansko stanje tudi v času odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
ZIN člen 29, 29/3. ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica stranke do izjave - odgovornost proizvajalca
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi ogleda, na katerega pa tožnik kot inšpekcijski zavezanec (kljub temu, da v zadevi ni šlo za nujne in neodložljive ukrepe) ni bil vabljen in se ga tako ni imel možnosti udeležiti, prvostopenjski organ pa tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni poslal zapisnika o inšpekcijskem pregledu, kar je v nasprotju z zahtevo, vsebovano v četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena ZIN, v skladu s katero je dolžan inšpektor v primeru, ko ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpekcijskemu zavezancu, ki je pravna oseba, in katerega zastopnik ali pooblaščenec ni bil prisoten v postopku inšpekcijskega nadzora, pred izdajo odločbe vročiti zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.
prisilna izterjava davčnega dolga - instrukcijski rok - izrek odločbe - pravna podlaga
V zakonskih določbah ni videti podlage za odločitev o "neuvedbi" postopka davčne izvršbe in s tem za sklep, ki bi lahko nadomestil že izdani sklep o izvršbi. Zakonska podlaga za tovrstno ukrepanje tudi ni razvidna iz obrazložitve sklepa. Tožena stranka sicer v svojih razlogih navaja, da opisani način odločitve izhaja iz določb ZDavP-2, ne pove pa, kako in katerih. Sodišče zato razlogom davčnih organov ni moglo slediti, temveč je sledilo navedbam tožeče stranke o umanjkanju pravne podlage za izpodbijani sklep ter ga v posledici, iz razloga bistvene kršitve določb postopka, odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči.
ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
ZUP člen 68, 214, 214/1, 214,1-2, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - disciplinski postopek - pisni opomin - zastaranje - neobrazložen sklep
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni razkrila razlogov za ugotovitev, da je bila disciplinska preiskava pravočasno končana. Z drugimi besedami, skopa razlaga tožene stranke je sodišču preprečila, da preveri ali je zaključek, da do zastaranja disciplinske preiskave ni prišlo, pravilen.
Prvostopenjski organ in toženka sta zavzela nepravilno stališče, da gre pri odmeri akontacije davka od dohodka iz dejavnosti v postopku davčnega nadzora v razmerju do letne odmere dohodnine za odločitev o predhodnem vprašanju ter s tem za obnovitveni razlog po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča pa izhaja, da je odmera akontacije dohodnine sicer samostojna pravna celota in je predmet drugega postopka, kar pa še ni zadosten razlog za opredelitev te odločitve kot odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bil davčni organ pri odmeri letne dohodnine vezan.
Sodišče sodi, da je tako podana obrazložitev ocene povsem splošna in pavšalna, saj vsebuje zgolj sklic na točkovanje strokovne komisije, iz nje pa ni mogoče razbrati, kaj naj bi bile konkretne pomanjkljivosti tožnikovega projekta (iz obrazložitve izhaja zgolj mnenje oz. zaključek komisije, v ničemer pa razlogi zanj), niti ne, kako konkretno so te vplivale na oceno tožnikove prijave (zakaj je bila tožnikova prijava glede na ugotovljene pomanjkljivosti torej ocenjena prav z navedenim številom točk, ne pa z manj ali več točkami).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - mediji - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev odločbe
Iz kratke in skope skupne obrazložitve je mogoče zgolj razbrati, da je komisija pri dveh merilih in enem podmerilu zaznala pomanjkljivosti, ne pa tudi razlogov za te pomanjkljivosti oziroma primerjave z drugimi projekti, pri nekaterih(pod)merilih pa izguba točk sploh ni pojasnjena, skupna obrazložitev ne daje dovolj jasnih in logičnih razlogov, da bi sodišče lahko presodilo odločitev toženke.
Sodišče sodi, da zaradi pravnomočno končanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja (v katerega si prizadeva vstopiti tožnik) tudi morebitna ugodila sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, na pravni položaj tožnika ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zakon pa omogoča poseg v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP (in pod pogoji iz tega zakona), ne pa preko upravnega spora.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Drugostopenjski organ bi moral tožnika pred izdajo drugostopenjske odločbe seznaniti z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembna za odločbo (9. člen ZUP oziroma 146. člen ZUP), česar pa ni storil in kar tožnik tudi utemeljeno očita. Izpodbijana odločitev je zato že na tej podlagi nezakonita, kar terja njeno odpravo.
Tožena stranka bi morala določno navesti, katero dejansko stanje se ni spremenilo, kar bi terjalo tudi opredelitev do vprašanja, ali gre pri obeh prošnjah (Bpp 858/2023 in Bpp 1207/2023) za isto dejansko stanje glede na to, da je tožnik, kakor izpostavlja v tožbi, v prošnji za BPP zaprosil za zastopanje v postopku preklica pogojne obsodbe na naroku dne 27. 11. 2023.
Obrazložitev je tudi sicer nejasna, saj se tožena stranka po eni strani sklicuje na to, da naj se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ne bi spremenilo (kar po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predpostavlja že izdano pravnomočno zavrnilno odločbo), po drugi strani pa izrecno izpostavlja, da je tožnik zoper zavrnilno odločbo Bpp 858/2023 z dne 10. 10. 2023 vložil tožbo v upravnem sporu (I U 1653/2023), o kateri sodišče še ni odločilo. Zavrnilna odločba, na katero se tožena stranka v izpodbijanem sklepu sklicuje, torej sploh še ni pravnomočna.
ZSV člen 69, 70, 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni uslužbenec - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka ni predhodno ugotovila konkretno dejansko stanje, ki se nanaša na vprašanje zatrjevanega opravljanja nalog in storitev tožnice na delovnem mestu strokovne delavke SCSD. Pri tem se ne opredeli do vseh konkretnih okoliščin na strani tožnice, niti se ne opredeli do dokazov, ki jih je tožnica priložila k predlogu za napredovanje in s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za napredovanje. To pa po presoji sodišča predstavlja absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijane odločbe, ki onemogoča preizkus njene zakonitosti.