ZUP člen 214, 214/1. ZUJIK člen 100, 100/1, 119, 119/3, 120, 120/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - strokovna ocena - pomanjkljivi razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.
gradnja kanalizacije - celovita presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - pravovarstveni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožnica ugovarja, da je napačno razlogovanje toženke v izpodbijanem sklepu, da nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep ARSO 2016 zaradi odločitve v 3. točki izreka sklepa ARSO 2020. Sodišče pritrjuje tožnici v navajanju, da s sklepom ARSO 2020 (s katerim je bilo odločeno, da je za nameravani poseg - "Vgradnja povezovalnega kanala CO z dodajanjem armiranobetonske kinete..."- potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) predhodni sklep ARSO 2016 (s katerim je bilo odločeno, da za nameravani poseg - "Izgradnja kanalizacije v okviru projekta "..."", ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja) ni bil razveljavljen ali odpravljen (pa tudi s katerimkoli drugim sklepom ne). Sklep ARSO 2016 je torej kljub pravnomočnosti sklepa ARSO 2020 še vedno imel svoje pravno učinkovanje, zato toženka (zgolj) na podlagi pravnomočnega sklepa ARSO 2020 tožnici ni bila upravičena odreči vsebinske obravnave pritožbe zoper sklep ARSO 2016. Izpodbijani sklep torej temelji na napačnem razlogovanju toženke in na kršitvi pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
V konkretni zadevi je tožnik prošnjo za BPP podal na predpisanem obrazcu. Tožnikova prošnja za BPP je ob vložitvi obsegala vse predpisane formalne sestavine. ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne navede dejstev oz. ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. V slednjem primeru organ vloge ne sme zavreči, pač pa mora odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek (tretji odstavek 140. člena ZUP). Toženka s tem, ko je na tožnika naslovila zahtevo po opredelitvi oz. navedbi razlogov, ki utemeljujejo pritožbo, ter po pisni navedbi razlogov za pritožbo (v okviru slednje zahteve pa še po navedbi roka za vložitev pritožbe ter predložitvi sodbe, zoper katero vlaga pritožbo), dejansko ni zahtevala (formalne) dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč (vsebinsko) dopolnitev trditvene podlage in predložitev dokazov. Četudi tožnik na njen poziv v postavljenem roku ni ustrezno odgovoril, ob upoštevanju takšne narave toženkinega poziva slednja ni imela podlage za zavrženje tožnikove prošnje, pač pa bi morala s postopkom nadaljevati.
Iz skupne obrazložitve in ocene strokovne komisije pa tudi po oceni sodišča ni mogoče izluščiti oceno komisije po posameznih merilih, saj iz te izhajajo po večini zgolj posplošeni zapisi, kot npr. ''da je predlagani projekt dokaj aktualen in kakovosten, manj pa izviren in komunikativen'', ''da projekt v manjši meri načrtuje tudi obravnavo aktualnih tem, ki pa niso dovolj jasno specificirane'', ''projekt načrtuje vsebinsko raznolik nabor oddaj in rubrik, ki pokrivajo številna področja in tematike lokalnih značilnosti in perspektiv ... skladno s tem ima projekt zmeren pomen za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti ali posebnih vsebin, saj načrtuje obravnavo tematik in dogodkov, ki so za druge medije manj zanimivi''. Te navedbe tako ne predstavljajo konkretiziranih razlogov za oceno podane prijave s točno določenim številom točk, da bi ta del obrazložitve bilo mogoče preizkusiti.
Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da se mora pri odločanju o zahtevku upoštevati 222. člen ZUP, kar se po mnenju tožnika v postopku za izdajo spremembe OVD ni, vendar pa je imel tožnik na voljo ustrezno pravno sredstvo za pospešitev odločanja pred ARSO, tj. tožbo zaradi molka organa - 28. člen ZUS-1. Hkrati je treba še ugotoviti, da je tožnik zahtevo za spremembo OVD vložil (šele) 14. 9. 2021 (predhodna vloga tožnika, ki jo je ta vložil 2. 4. 2021, je bila zavržena zaradi zamude pri dopolnitvi), medtem, ko je bila inšpekcijska odločba izdana že 18. 7. 2019. Sodišče še dodaja, da bi tožnik lahko zaprosil tudi za odlog izvršbe (tretji odstavek 293. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje pravice - status vojnega veterana - kurir - razlaga materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Ni pravilno stališče upravnega organa, da je kurirska služba izključena iz zakonskih podlag za priznanje statusa vojnega veterana. Vendar pa je tudi opravljanje teh nalog ali dolžnosti pri obrambi RS treba ugotoviti in presoditi v okviru, kot ga določa ZVV.
Tožnik je imel pravico dokazovati, da podatki iz GURS ne ustrezajo resničnemu stanju stvari, hkrati pa organ za BPP tožniku tudi ne bi mogel očitati, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil kot npr. fotografij. Tožnik je namreč v dokaz svojim trditvam predlagal svoje zaslišanje in/ali postavitev ustreznega izvedenca. Zato tudi ne vzdrži zaključek organa za BPP, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca.
ZŠpo-1 člen 62. ZUP člen 214. ZPIZ-2 člen 15, 99, 116, 116/8, 126, 126/1.
Poslovni register Slovenije - vpis v razvid zasebnih športnih delavcev - obrazložitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je ministrstvo, sklicujoč se na določbo 62. člena ZŠpo-1, tožnika iz razvida izbrisalo, ne da bi ob tem pojasnilo, zakaj ni sledilo njegovi prošnji, naj se ga, glede na okoliščine zadeve, iz razvida izbriše na želeni datum. Iz obrazložitve odločbe tako ni mogoče razbrati, ali je ministrstvo prošnjo tožnika za izbris na želeni datum zgolj spregledalo, ali pa je mnenja, da predlagani izbris za nazaj po veljavni zakonodaji ni dopusten.
ZJF člen 106h. ZUP člen 181, 181/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - uradna oseba - priča
Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, ne more biti priča. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča (v nobeni fazi postopka), so pa njeno postopanje in opravljena dejanja lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče dokazni predlog z zaslišanjem članov komisije kot prič kot nedopusten zavrnilo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odprava odločbe - obrazložitev odločbe
Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. S tem, ko je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odpravil prvotno odmerno odločbo v delu, ki se nanaša na predmetna stavbna zemljišča, se je zadeva v tem delu vrnila v stanje pred izdajo omenjene odločbe, to je v stanje, ko v tem delu o pravici oziroma obveznosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski postopek - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank
Tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ki so izhajali iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu z dne 6. 1. 2020, zaradi česar je v postopku izdaje izpodbijane odločbe prišlo do bistvene kršitve pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - obrazloženost odločbe - pravni učinki odprave odločbe
Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. S tem, ko je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odpravil prvotno odmerno odločbo v delu, ki se nanaša na predmetna stavbna zemljišča, se je zadeva v tem delu vrnila v stanje pred izdajo omenjene odločbe, to je v stanje, ko v tem delu o pravici oziroma obveznosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno. Pravni položaj stranke je bil v ponovnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe torej takšen, kot če v konkretni upravni zadevi še ne bi bila izdana odločba in posledično NUSZ ne bi bilo odmerjeno.
GZ člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 37, 37/1. ZUP člen 134, 265.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec
Lastniku zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, položaja stranskega udeleženca ne daje že samo dejstvo lastništva sosednjega zemljišča, temveč mora upravni organ v zvezi z vprašanjem, ali bi ta oseba morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, presoditi, ali mejaš izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku.
Sklep z dne 25. 9. 2015 je torej kljub pravnomočnosti sklepa z dne 28. 9. 2020 še vedno imel svoje pravno učinkovanje, zato toženka ni imela podlage, da na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 28. 9. 2020 tožnici odreče vsebinsko obravnavo pritožbe. Izpodbijani sklep torej temelji na napačnem razlogovanju toženke in na napačni uporabi določb postopka.
Toženka je v izpodbijanem sklepu na podlagi petega odstavka 30. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži določila deleže prevzemanja odpadne embalaže za april, maj in junij 2022 za posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, med drugim tudi za tožnico, glede na vrsto odpadne embalaže. Ni pa pojasnila razlogov, ki so bili odločilni za odločitev o tožničini materialnopravno določeni obveznosti in njenem obsegu in ki so torej narekovali sprejeto odločitev (tj. obveznost tožnice do prevzema in ravnanja z odpadno embalažo v točno določenih deležih). V izpodbijanem sklepu so torej izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnica v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - neobrazložena odločba
Da je obravnavani objekt vkopan betonski objekt tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m za namen zbiranja odpadkov, med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je treba obravnavani objekt opredeliti kot gradbeni inženirski objekt, kot v svojih odločbah trdi toženka, ali kot drug gradbeni poseg, ekološki otok, s klasifikacijo CC-SI 32110, kot zatrjuje tožnica. Od te opredelitve je namreč odvisno, ali pridejo v poštev splošna merila iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, po katerih objekt z globino, ki presega 2 m, kakršno ima obravnavani, ni enostaven objekt, oziroma ali pridejo v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe v poštev posebna merila iz priloge 1, po kateri so ne glede na globino drugi gradbeni posegi - ekološki objekti enostavni objekti.
Na navedeno pravno odločilno vprašanje toženka ni odgovorila, saj ni pojasnila niti, zakaj sploh šteje, da je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt, in to kljub temu, da je tožnica že v upravnem postopku zatrjevala, da gre za ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje v skladu s prilogo 1 v zvezi s petim odstavkom 4. člena uredbe ni potrebno. S ponavljanjem istega ugovora, na katerega v upravnem postopku ni dobila odgovora, pa tožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDIJZ člen 1, 1a, 6, 6a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pomanjkljiva obrazložitev
Zakaj je tožena stranka v izpodbijanem aktu štela, da je SDH kot zavezanec "druga oseba javnega prava" iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in ne "poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava", iz obrazložitve ni razvidno. To pa je bistveno za presojo o tem, ali ima tožnica pravico do dostopa do zahtevanih informacij, saj se pogoji za dostop do informacij, kadar gre za porabo javnih sredstev, pomembno razlikujejo, če je zavezanec organ oziroma druga oseba javnega prava iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, od situacije, ko gre za porabo sredstev poslovnih subjektov iz določila člena 1.a ZDIJZ.