Po presoji sodišča je nesporno Agencija pristojna za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici (31. člen ZZavar-1) in to po postopku, ki ga urejata ZZavar-1 in ZUP. Obstoji torej pravna podlaga za odločanje v upravnem postopku. Po povedanem gre v zadevi za odločanje o pravicah oz. upravičenjih, ki jih ureja upravno pravo. Glede na navedeno definicijo gre po presoji sodišča v obravnavanem primeru za upravno zadevo, v kateri Agencija vsebinsko odloča o zahtevkih tožnika kot delničarja zavarovalnice, ki jih je podal v postopku izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici.
Po presoji sodišča je nesporno Agencija pristojna za odločanje o zahtevkih, danih v postopku prisilne likvidacije zavarovalnice. V ZZavar-1 torej obstoji pravna podlaga (9. poglavje zakona) za odločanje v upravnem postopku. ZZavar-1 pa tudi sicer v drugem odstavku 427. člena za postopek odločanja Agencije predvideva uporabo ZUP, če v ZZavar-1 ni drugače določeno. Po povedanem gre za odločanje o pravicah oz. upravičenjih, ki jih ureja upravno pravo.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 16, 16/3.
pripadnik rezervne sestave slovenske vojske - odložitev usposabljanja - pravočasnost vloge - dopolnitev vloge - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Pristojni organ je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. To pa pomeni, da so bila bistveno kršena pravila postopka.
Po presoji sodišča je Agencija nepravilno tožniku odrekla obstoj pravnega interesa. Glede na navedeno v predhodni točki obrazložitve te sodbe, gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo, v kateri Agencija vsebinsko odloča o zahtevkih tožnika kot delničarja zavarovalnice, ki jih je podal v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. V primeru ugoditve Zahtevka pa bi se tožnikov pravni položaj lahko izboljšal, s čimer je obstoj pravnega interesa izkazan.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Sodišče meni, da je ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 248. člena ZUP sicer dopustno, da drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe v svoji odločbi navede tudi dodatne razloge za odločitev, ki jih prvostopenjski organ ni navajal (konkretno, da razširi materialno podlago sprejete odločitve), vendar pa mora, ob upoštevanju tožnikove pravice do izjave, s svojim videnjem (tudi) glede uporabe materialnega prava, ki je drugačno (širše) od utemeljitve prvostopenjskega organa, tožnika seznaniti in mu omogočiti, da se do tega opredeli. Drugostopenjski organ pa tožnika s svojimi stališči ni seznanil, torej mu ni pojasnil, na katerih materialnih predpisih temelji njegova presoja, da je izpodbijana odločitev zakonita. To pa pomeni, da se tožnik do njegovih stališč ni mogel izjaviti, kar je bistvena kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
davčna izvršba - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka
Primernost pravne ureditve procesnih institutov, kamor sodi tudi normiranje pravnih sredstev, in njihova učinkovitost nista obnovitveni razlog. Razlog za obnovo postopka nista niti zmotna ugotovitev dejanskega stanja niti nepravilna uporaba materialnega prava, ki ju tožeča stranka uveljavlja z navedbami, da je davčni organ zmotno ugotovil obstoj terjatve iz naslova civilnopravnega razmerja, ne da bi upošteval nastop zakonite cesije.
Iz pravne teorije in ustaljene sodne prakse izhaja, da postopka ni mogoče obnoviti zaradi spremembe upravne ali sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja po izdaji dokončne odločbe v prejšnjem postopku, nadalje pa tudi ne zaradi neupoštevanja materialnopravnih predpisov v prejšnjem postopku ali njihove spremembe po dokončni odločbi.
Iz ustaljenih stališč Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne presoja pa primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.
pritožba - zamuda roka za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - fikcija vročitve - osebna vročitev - osebno vročanje - ponovno vročanje - ponovno vročanje odločbe - pooblaščenec za vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica v sporočilu o neuspeli osebni vročitvi poučena, da bo po tem roku dokument puščen v hišnem predalčniku, kar pa ji v obravnavanem primeru ni bil, temveč ji je bil dokument ponovno poslan s priporočeno pošto, sodišče šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena šele z dnem ponovne vročitve dokumenta.
Na vročitev in pravne učinke upravnega razmerja praviloma strankin ugovor, da pooblaščenca ni pooblastila, če za to ni posebej izkazanih znakov, ne vpliva. Gre za odgovornost pooblaščenca do stranke oziroma za njuno notranje razmerje, kar pa na pravilnost opravljene vročitve ne vpliva.
Tožnica ne more uspeti s pavšalnimi in neizkazanimi navedbami o tem, da naj bi bila nekaj dni odsotna oziroma da naj ji mož ne bi pravočasno izročil pošiljke, domnevne nepravilnosti pri vročanju pa sicer tudi ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pravilno zavrgel prošnjo tožnika, saj ta kljub jasnemu pozivu organa za BPP (in opozorilu, da bo organ ob neustrezni dopolnitvi štel, da se prošnja nanaša na dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega zastopanja v postopku, I U 571/2022) vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati.
V sodni praksi velja, da je ocenjevanje strokovno opravilo in da subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, zato ne more biti predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi, ter da je ocena izraz osebnega vrednotenja ocenjevalca kandidatove strokovnosti na podlagi meril ocenjevanja. Sodišče še dodaja, da pa je po 12. členu ZNPK katalog (tisti) dokument, ki določa vstopne pogoje, vsebino preverjanja in potrjevanja na določeni ravni zahtevnosti in opredeli načine in merila preverjanja, kriterije in merila za posamezna vprašanja in naloge, primere nalog in vprašanj, kreditne točke ter materialne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ter kadrovske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - določnost izreka
Sodišče ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, o čem je bilo v zadevi sploh odločeno, ter presoditi, ali je takšna odločitev zakonita, posledično pa tudi ugotoviti, katera odločitev postane dokončna in pravnomočna. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi sklepa, kar pa ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka.
ZDavP-2 člen 97a. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 135, 135/4.
pobot - obvestilo o pobotu - pritožba - zavrženje pritožbe - upravni akt - postopek začet po uradni dolžnosti - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi se je postopek pobota po 79. a členu ZDavP-2 začel po uradni dolžnosti in ne na zahtevo tožnika. Davčni organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, da postopek pobota ni upravna zadeva in da obvestili o pobotu z dne 16. 2. 2021 in 26. 3. 2021 ne predstavljata procesnega dejanja z namenom uvedbe davčnega postopka, zato je tožnikovi zahtevi za ustavitev postopka pobota zavrgel iz razloga po 1. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Toženka je pojasnila, da iz razloga, ker se je postopek začel po uradni dolžnosti, ga organ lahko ustavi ali pa ne in je ta odločitev v izključni pristojnosti davčnega organa, zaradi česar tožnik sploh ne more predlagati ustavitve postopka.
ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-4. ZUP člen 9, 42, 42/1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravica do izjave v postopku - pasivna legitimacija - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljen je tožbeni očitek, da je izpodbijana odločba izdana stranki, ki ni pasivno legitimirana in ni stranski udeleženec in v postopku, katerega pravilno je tožnik izpodbijal s pritožbo, ni sodelovala. Tožnik je Zahtevo namreč naslovil na B., d. d., ki je Zahtevo zavrnil, zato je stranka upravnega postopka B., d. d.
Toženka o ugotovljenem pooblastilnim razmerjem med B., d. d. in Skupnost EL A., na katerega je (nepravilno) oprla svojo odločitev in "zamenjala" stranko upravnega postopka (namesto B., d. d. Skupnost EL A.), tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjavi, zato je kršila tudi načelo zaslišanja stranka (9. člen ZUP), kar utemeljeno uveljavlja tožnik.
Obrazložitev odločbe mora temeljiti na konkretnih navedbah o izpolnjevanju pogojev prijavitelja na poziv in na konkretnih dejstvih in dokazih, ki jih je mogoče preveriti tako vlagatelju kakor tudi sodišču ob morebitno vloženem pravnem sredstvu.
razlastitev - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Sodišče toženki pritrjuje v njenem stališču, da zatrjevana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava (ki je tožnik na način, kot je to storil v tožbi, v svojem predlogu za odpravo oz. razveljavitev odločbe UE po nadzorstveni pravici sicer niti ni uveljavljal) v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZUP ne predstavlja razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
sklep o denarni kazni - upravni spor - upravna izvršba
S tožbenimi navedbami tožnik izpodbija samo pravilnost izrečenega inšpekcijskega ukrepa, ne pa ugotovitve prvostopenjskega organa, da naložena obveznost iz inšpekcijske odločbe še ni bila izvršena. Sodišče tožniku zato pojasnjuje, da se v postopku upravne izvršbe ne presoja več zakonitost izvršilnega naslova, ki se izvršuje s predmetno upravno izvršbo. V postopku izvršbe skladno z 292. členom ZUP niso dovoljeni vsebinski ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izdane inšpekcijske odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje. Prav tako niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe.
molk organa - upravna izvršba - inšpekcijski postopek - izpolnitev obveznosti - rok za odločitev
V postopkih, ki tečejo po uradni dolžnosti, v katerih pristojni organ ne izda in vroči odločbe stranki v predpisanem roku, lahko stranka vloži pritožbo zaradi molka organa in pri tem izhaja iz predpostavke, da je organ izdal zanjo neugodno odločbo, pri čemer je v postopkih začetih po uradni dolžnosti za negativne odločbe šteti vse odločbe, ki poslabšujejo pravni položaj stranke.
V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka
Organa se nista opredelila do ugovora tožnika, da za zemljišča, ki se po namenski rabi nahajajo na območju drugih zemljišč (in ne stavbnih zemljišč), ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je utemeljil s sklicevanjem na določbe OPN in Pravilnika. Ker izpodbijane odločbe iz tega razloga ni mogoče preizkusiti, je ta obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
Zato je pravilno, da se je ugotavljalo, ali je obstajala podlaga za posamezna plačila oziroma ali je na dan 8. 10. 2020 obstajal dolžni znesek obveznosti in v kolikšni višini. V času izdaje prvotnega sklepa pa je odločba z dne 7. 12. 2015, ki predstavlja izvršilni naslov, obstajala, saj je bila odločba pritožbenega organa izdana šele 29. 10. 2020, čemur tožnik niti ne ugovarja. To pa posledično pomeni tudi, da je dolžnikov dolžnik, Specializirano državno tožilstvo RS, imel dolžnost prvotni sklep z dne 8. 10. 2020 izvršiti v višini 2.946,12 EUR.