Postopek izterjave v tujini izrečene upravne sankcije se po ZČmIS začne na podlagi prošnje, ki jo tuji organ države prosilke pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, ki po seznanitvi kršitelja pri pristojnem davčnem organu (FURS) predlaga začetek izvršbe.
Sklep o davčni izvršbi tožnik nasprotuje tudi zato, ker meni, da izvršba ni dovoljena, ker mu odločba, ki se izvršuje, ni bila vročena. Podatek o tem kdaj, če sploh, oz. na kakšen način, je bila navedena odločba tožniku vročena, iz prošnje avstrijskih organov za izterjavo naložene globe ne izhaja. Datum in način vročitve odločbe, ki se izvršuje, je dolžan organ države prosilke jasno in nedvoumno navesti v prošnji za izterjavo. Ker tega avstrijski organ ni storil, je prošnja nepopolna, kar pomeni, da pogoji za izvršbo niso izpolnjeni in da pri izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi pravila, predpisana za obravnavo prošenj za izvršitev v tujini izdanih odločb, niso bila pravilno uporabljena.
Pri navedbi osebe dolžnika kot s.p. v sklepu o izvršbi ni šlo za tehnično napako, temveč za izrecno izraženo voljo tako predlagateljice kot organa, da v sklepu o izvršbi kot dolžnika navede tožnika kot s.p., kar je v nadaljevanju postopka kot napako v izjavi volje potem s sklepom o popravi toženka nepravilno popravila.
upravni spor - upravna izvršba - sklep o denarni kazni
V postopku izvršbe skladno z 292. členom ZUP niso dovoljeni vsebinski ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izdane inšpekcijske odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje. Prav tako niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe. Sodišče lahko v predmetnem upravnem sporu presoja le zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o izreku denarne kazni, ne pa tudi inšpekcijske odločbe, niti sklepa o dovolitvi izvršbe.
Sodišče je odklonilo uporabo drugega odstavka 19. člena in prvega odstavka 39. člena Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo v delu, ki od družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) terja prevzem odpadne embalaže, za katero velja prvi odstavek 36. člena Uredbe. Preprosto rečeno, v Uredbi predpisana obveznost DROE, da zagotovijo ravnanje (tudi) z odpadki proizvajalcev, ki niso vključeni v sistem razširjene odgovornosti, nasprotuje Direktivi o odpadkih.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
predaja prosilca odgovorni državi članici EU - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če tožena stranka trdi, da se sistemske kršitve izkazujejo med drugim tudi z odločbami ESČP, hkrati pa kljub obstoju odločbe, ki naj bi po mnenju tožnika te potrjevala, ne obrazloži, čemu ji slednje ni treba upoštevati, ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti.
davčna izvršba - zaslišanje - pošten postopek - skrajšani postopek
V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
Ugotovitev tožene stranke, da se je rok za dopolnitev vloge iztekel 21. 1. 2024 je protispisna, saj hkrati organ sam v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je bil poziv za dopolnitev vloge tožeči stranki vročen šele 26. 1. 2024. Datum vročitve v tožbi potrjuje tudi tožeča stranka. Rok za dopolnitev vloge pa se ne more izteči še pred samo vročitvijo poziva na dopolnitev vloge. Poleg tega je tožeča stranka k tožbi priložila dopolnitev vloge, iz katere izhaja, da je bila ta toženi stranki poslana 28. 1. 2024. Tožena stranka temu ne ugovarja, neprerekana dejstva pa se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZEKom-1 člen 218, 218/3.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - predlog za rešitev spora - zavrženje vloge - upravna zadeva
Zakonodajalec je pravilo o zavrženju predloga zaradi zamude uvrstil v ZEKom-1 zato, ker gre za zamudo procesnega roka, medtem ko je glede na ustaljeno upravno sodno prakso določbo 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP o zavrženju strankine vloge, če ni bila vložena v predpisanem roku, mogoče uporabiti le, ko stranka zamudi materialni rok. Ostale razloge, zaradi katerih v postopkih reševanja sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij predlogov ni mogoče reševati meritorno ter jih je potrebno zavreči, pa določa 129. člen ZUP. V zakonskih določbah tega člena je tako toženka ob ugotovitvi, da pri odločanju o tožnikovem predlogu, naj naloži operaterju A., d. o. o., da postavi antene na hrib ... nad ..., ne gre za upravno zadevo, ob upoštevanju tretjega odstavka 218. člena ZEKom-1 imela pravno podlago za zavrženje predloga (1. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
Sodišče izpostavlja, da gre tukaj za primerjavo ocen dveh projektov znotraj istega razpisa in ne za primerjavo tožnikovih ocen iz različnih razpisov. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključno, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Gre za izraz načela enakosti pred zakonom, kar izhaja že iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS). Stranka ima namreč pravico, da se prepriča, da so bili pogoji oz. kriteriji vseh prijavljenih uporabljeni na enak način, kar izhaja iz načela enakega obravnavanja in transparentnosti postopka.
Obrazložitev odločbe z navedbo razlogov, na katerih temelji sprejeta odločitev, toženki narekuje tudi Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Zahteva po obrazloženosti upravnega akta je namreč namenjena varstvu procesnih garancij iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave, saj varstva teh pravic ni mogoče zagotoviti, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja pa je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel. Če teh razlogov ni, preizkus, ali je bilo prijavitelju zagotovljeno enako varstvo pravic, ni mogoč, z ustavno zagotovljeno sodno varstvo pa ne more biti učinkovito oziroma ne more opraviti svoje funkcije.
ZUP člen 82. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 63, 63a.
upravni postopek - vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve
Glede na to, da je tožnik želel vpogled v originale (elektronskih) datotek, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti, je toženka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za vpogled v original datoteke dokumentov. Osnutki pisanj postanejo dokumenti šele, ko so opremljeni z vsemi sestavinami. Originalne (elektronske) datoteke, iz katerih so bili kasneje natisnjeni in podpisani dokumenti, torej še niso del dokumentacije upravne zadeve, v katere bi tožnik lahko vpogledal.
Drugostopenjski organ je sicer v postopku odločanja o pritožbi imenoval novo komisijo, ki je zaključila enako kot komisija, imenovana s strani organa prve stopnje, vendar pa se ni v ničemer vsebinsko opredelil do navedb tožnika v pritožbi, vključno z okoliščino, da je bila tožniku že predhodno priznana pravica do 40 ur osebne asistence tedensko. Drugostopenjski organ bi torej moral konkretizirano pojasniti, v čem so se tožnikove potrebe toliko spremenile, da sedaj ne potrebuje več niti 30 ur osebne asistence. Zgolj dejstvo, da je organ skladno z določbami Zakona o osebni asistenci določil novo komisijo, ki je izdelala mnenje, organa ne opravičuje njegove obveze konkretizirano obrazložiti razlogov, ki so ga vodili k sprejeti odločitvi in ki jih predhodno ni navedel organ prve stopnje.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 56, 56/1, 56/1-3, 85. ZUP člen 8, 9, 146, 214, 214/1, 214/3, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - umik soglasja - akcesorni akt - obrazložitev odločbe - dejanska in pravna podlaga - kršitev pravil upravnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločba o izdaji enotnega dovoljenja je t.i. zbirna odločba, ki jo izda pristojna upravna enota s sodelovanjem drugega organa, to je Zavoda. Soglasje kot dejanje, s katerim drug organ sodeluje v postopku, je v odnosu do odločbe o izdaji enotnega dovoljenja akcesorni akt, ki nima lastnosti upravne odločbe, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v upravni zadevi, in tudi nima neposrednega učinka nasproti stranki. Takšen učinek ima šele odločba o ne/izdaji enotnega dovoljenja. Ta je kot zbirna odločba lahko izpodbojna tudi zato, ker je podana kakšna nepravilnost ali nezakonitost, povezana z akcesornim aktom. Pisna zbirna odločba, s katero se odloči v upravni zadevi, mora zato imeti obrazložitev, kot jo predpisuje zakon. To pomeni, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP v zvezi s 85. členom ZTuj-2). Če je drug organ, ki sodeluje v postopku, odrekel soglasje, mora obrazložitev odločbe vsebovati tudi razloge za to; če pa razloge vsebuje že akt, s katerim je organ odrekel soglasje, se lahko organ, ki izda odločbo, v obrazložitvi sklicuje na ta akt in ga priloži odločbi (tretji odstavek 214. člena ZUP). V primeru negativnega akcesornega akta je torej potrebna tudi obrazložitev o tem. Povedano drugače, toženka se ne more zgolj sklicevati na to, da Zavod soglasja ni podal, ampak morajo biti v takšnem primeru v zbirni odločbi oziroma aktu o soglasju, če je ta priloga zbirne odločbe, obrazloženi vsi dejanski in pravni razlogi za odločitev.
zakup - zakup kmetijskih zemljišč - status kmeta - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - pravni interes - stranka v postopku
Sodišče sicer pritrjuje upravnemu organu, da priznanje statusa kmeta samo po sebi ne predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb, vendar pa je po presoji sodišča situacija drugačna, če je postopek za preverbo statusa kmeta sprožen potem, ko je že v teku postopek zakupa določenih kmetijskih zemljišč, v katere ravno priznanje statusa kmeta vpliva na izbiro osebe, ki bo med ponudbami za zakup kmetijskega zemljišča izbrana kot ponudnik z najboljšim vrstnim redom oziroma prednostno pravico do zakupa.
Tožnik, glede na okoliščine konkretnega primera, predstavlja osebo, ki bi morala sodelovati kot stranski udeleženec v postopku.
Zgolj dejstvo, da je organ, skladno z določbami ZOA, določil novo komisijo, ki je izdelala mnenje, organa ne opravičuje njegove obveze konkretizirano obrazložiti razlogov, ki so ga vodili k sprejeti odločitvi in ki jih predhodno ni navedel organ prve stopnje. Organ bi moral jasno obrazložiti, zakaj konkretno tožniku pripada pravica do osebne asistence zgolj v obsegu 50 ur na teden, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da mu je bilo predhodno že priznanih 90 ur osebne asistence, saj je v nasprotnem tožniku kršena pravica do izjave, prav tako pa ob morebitni vložitvi pravnega sredstva predmetne odločbe ni mogoče preizkusiti.
Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno zgrajen objekt in lahko zato inšpektor izreče ukrepe po 152. členu ZGO-1. Tako je tudi stališče sodne prakse (primeroma, sodba Vrhovnega sodišča Rs, št. X Ips 186, 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1744/2013, I U 192/29012, I U 570/2015 in I U 43/2016). Vendar tožena stranka svojega stališča ni utemeljila tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti in zato sodišče tudi ni moglo preizkusiti, ali je svojo odločitev pravilno oprla na določbo 152. člena ZGO-1. Tožena stranka bi morala pojasniti, zakaj uskladitev na način, da bi se odstranili le deli objekta, kot je to zahtevala v predhodnih odločitvah, sedaj ni več upravičena oziroma kako bi odstranitev teh delov objekta vplivala na objekt kot celoto. Nepojasnjeno pa ostaja tudi, kako je gradbeni inšpektor ugotavljal etažnost objekta in kako njegove dimenzije, saj govori o grobi oceni odstopanja, brez pojasnila o tem, kako je bilo to odstopanje ugotovljeno - izmerjeno.
Svoje pomisleke glede varnosti objekta zaradi možnega udara strele, na katere upravna organa v upravnem postopku nista odgovorila, tožnik ponavlja tudi v tožbi, v kateri očita, da iz gradbenega dovoljenja ni razvidno, kako je urejena varnost objekta z vidika njegove ozemljitve v primeru udara strele in nastanka statične elektrike. Z omenjenim ugovorom tožnik varuje svoj interes oziroma lastninsko pravico na zemljišču, ki se nahaja v neposredni bližini objekta, za katerega je bilo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, saj smiselno opozarja na to, da bi lahko imel objekt glede na svoje značilnosti (železno konstrukcijo) in oddaljenost od zemljišča tožnika (1,5 metra od parcelne meje) v primeru udara strele vpliv na požarno varnost objektov v lasti tožnika.
Zahteva tretjega odstavka 90. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki določa, naj likovna podoba nezahtevnih objektov izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, ne varuje zgolj javnega pač pa tudi zasebni interes lastnikov sosednjih zemljišč (skladnost zunanjega izgleda objektov).
Tožnica ni zatrjevala legalnosti objekta zaradi sklenjene pogodbe in nato še Aneksa št. 1 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice na vodnem zemljišču v lasti Republike Slovenije št. 2555-17-410005 z dne 12. 5. 2020, pač pa pravno nezmožnost izvršitve svoje obveznosti določene v izvršilnem naslovu, glede na pravne lastnosti, ki jih je objekt pridobil po izdaji izpodbijane odločbe in izhajajo iz Zakona o cestah in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj. Do teh njenih navedb, s katerimi je tožnica zatrjevala pravno nezmožnost izvršitve odločbe, pa se organ ni opredelil.
ZUP člen 9, 87, 87/1, 87/2. ZRTVS-1 člen 31, 31/4, 31/6.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - vročitev - nepravilna vročitev - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Dolžnost upravnega organa iz šestega odstavka 31. člena ZRTVS-1, da odjemalcu oziroma plačniku električne energije omogoči podajo izjave v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1, je kršena, če upravni organ hkrati ne zagotovi, da se odjemalec oziroma plačnik električne energije dejansko seznani z možnostjo izpodbijanja zakonske domneve imetništva sprejemnika z izjavo.
Pri vprašanju seznanitve stranke s pravno domnevo, v skladu s katero se šteje za zavezanko za plačilo javne dajatve in možnostjo njenega ovrženja, še ne gre za postopek po 40. členu ZRTVS-1. Vročitev je treba opraviti po določbah ZUP.
Kasnejše obvestilo ne nadomešča obveznosti upravnega organa, predpisane v šestem odstavku 31. člena ZRTVS-1, in tudi ne more sanirati morebitne vročitve dopisa (poziva k izjavi) upravnega organa iz navedene določbe.
ureditev meje - mejna obravnava - stranka v postopku
Ker se parcela dotika druge parcele na daljici, ki se začne na stiku s parcelo, ki je v lasti tožeče stranke, bi morala biti tožeča stranka kot lastnica parcele, katere meja se ureja, v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZEN v tem delu pritegnjena v postopek.
ZTuj-2 člen 56, 56/1, 56/1-1. ZUP člen 214. ZZSDT člen 8.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik soglasja - obrazloženost odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja na katerem naslovu je organ vročal dopis z dne 20. 4. 2022 in tudi ne, ali je bila vročitev pravilno opravljena. Tako tožnik utemeljeno graja v tožbi, da ne ve na kateri naslov je organ vročal pošiljko, prav tako tudi sodišče ne more preizkusiti pravilnosti vročitve (VI. poglavje ZUP).
Izpodbijana odločba tudi nima obrazložitve razlogov glede pogojev 8. člena ZZSDT, na katere se sklicuje tožena stranka. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine na katere se opira odločba.
ZIN člen 3. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 154, 154/1, 214, 214/1.
ukrep inšpektorja za okolje - inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - inšpekcijski zavezanec - posegi v prostor - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nedovoljen poseg - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tudi v inšpekcijskem postopku, ki teče po pravilih upravnega postopka, ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino ugotovitev inšpektorja oziroma inšpekcijskega zapisnika na kraju samem, na katerem ni bila prisotna ne stranka, ki jo inšpektor šteje kot inšpekcijskega zavezanca, kakor tudi ne lastnik zemljišča, na katerem bi naj bili izvedeni posegi. Pri obravnavi zadev, v katerih ni jasno, kdo je dejansko opravil poseg na zemljišču, tudi ni dovolj, da očitek, kaj bi naj inšpekcijski zavezanec storil, izhaja zgolj iz inšpekcijskega zapisnika, saj je izpodbijani akt, katerega zakonitost preverja sodišče, le izpodbijana odločba.