ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 144, 146, 146/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - prenehanje potrebe po delu - nadurno delo - razveljavitev sodbe
Večja obremenjenost tožnice v zadnjem mesecu pred odpovedjo bi lahko kazala, da organizacija njenega dela že pred odpovedjo ni bila ustrezna. Zato ni nepomembno, kaj je bil v obravnavanem primeru razlog za odrejanje nadurnega dela, ali se je to delo nanašalo na organizacijo dogodkov v živo in ali bi bilo mogoče z drugačno organizacijo dela doseči zmanjšanje ali celo ukinitev opravljanja nadurnega dela ter na ta račun ohraniti zaposlitev tožnice.
ZPP člen 286b, 286b/1. SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do samopomoči - menjava ključavnice - soposest - ekonomski interes - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Neposredno pred toženkinim motilnim ravnanjem (21. 10. 2019) je toženec razpolagal s ključi hiše, možnost je imel samostojno vstopati vanjo (kot tudi v garažo oziroma drvarnico) in tega mu ni nihče preprečeval. Tudi če bi se izkazalo, da vseh prostorov ni dejansko uporabljal, to na odločitev o motenju posesti ne bi vplivalo.
Za posest prostorov ni odločilno, da jih posestnik ves čas uporablja. Ob upoštevanju posestne volje (animus possidendi) ima že z možnostjo uporabe dejansko oblast nad stvarjo.
Pogoj za pravico do samopomoči je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Toženkino ravnanje ni bilo ne takojšnje ne nujno, saj je na zatrjevana motilna ravnanja tožnika odreagirala z znatnim časovnim zamikom.
Posestno varstvo je namenjeno predvsem preprečevanju samovoljnega ravnanja, zato je ekonomski interes načeloma podan vedno, kadar se z zahtevanim posestnim varstvom ta namen lahko uresniči. V obravnavanem primeru so ti pogoji nedvomno izpolnjeni.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 343, 343/4, 365, 365-1. SPZ člen 33, 33/1, 34, 35.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - ugovor pasivne legitimacije - starost stranke v postopku - lastnik nepremičnin - način izvrševanja posesti - samovoljno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - nova pot - kršitev pravice do enakega varstva pravic - petitorna pravda - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa - ugodna odločba za stranko
V obravnavanem primeru je bilo samovoljno poseženo na dovozno pot tožnikov, ki so se morali zato začeti voziti po drugi poti. Sam obstoj alternativne poti ni pomemben, saj je tožena stranka z zaprtjem dotedanje poti in vzpostavitvijo nove poti samovoljno posegla v obstoječe posestno stanje. Vprašanje, ali je nova pot boljša ali slabša, ni pomembno.
Sodišče prve stopnje je v pritožbeno izpodbijanem sklepu navedlo številne objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kot tudi okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo, njegovim predhodnim življenjem, okoljem in razmerami v katerih živi, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da obstoji resna in povsem konkretna nevarnost, da bo obtoženi na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
OZ člen 183. URS člen 15, 15/3, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
denarna odškodnina pravni osebi - pravična denarna odškodnina - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svoboda tiska - kolizija ustavno varovanih pravic - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - hude obtožbe - preverjanje informacije
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP in pravico do varstva ugleda in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, je treba upoštevati merila, ki jih je v sodni praksi oblikovalo ESČP. To so: prispevek k razpravi v javnem interesu; kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; vsebina, oblika in posledice objave ter teža naloženih sankcij.
Pri presoji protipravnosti spornih izjav je treba razlikovati med izjavami o dejstvih in komentarji oziroma vrednostnimi sodbami. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih. Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje.
odlog izvršbe na predlog upnika - podaljšanje odloga - potek časa - jezikovna razlaga zakona - namen zakona
Že iz jezikovne razlage semega odstavka 74. člena ZIZ izhaja, da upnik lahko predlog za odlog izvršbe poda le enkrat, nato pa lahko pred iztekom roka predlaga zgolj podaljšanje odloga, vendar pa odlog skupno ne sem trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Čeprav razlaga jezikovno nedvoumnih oziroma jasnih zakonskih besedil ni dopustna (in claris non fit interpretatio), višje sodišče dodaja, da tako razlago zakonske norme potrjuje tudi namenska razlaga, vsebovana v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063592
ZPP člen 105b, 105b/3, 112, 112/1. OZ člen 131.
pritožba poslana po faksu - zavrženje pritožbe - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost - potrebna skrbnost - pazljivost pri hoji - pogodbeno zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji
Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču, je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka poslala sodišču z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (po faksu). V tem primeru je vloga pravočasna, če je na sodišču prejeta pred potekom roka. Riziko stranke pa je, ali bo sodišče vlogo res pravočasno prejelo.
Zavarovanka toženke je krivdno odgovorna za nastali škodni dogodek, saj ni pospravila stekla, ki je ležalo na tleh in zato poškodovalo tožnika, ko je padel po tleh.
Čeprav je bil tožnik prostovoljno na obisku v zasebnem objektu in je zavarovanki toženke tudi prostovoljno priskočil na pomoč, ni mogoče zaključiti, da je s tem pristal na škodne posledice ali kakorkoli neskrbno ravnal in prispeval k nastanku škode. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik zaradi nujnosti posredovanja ni mogel predvideti, da bodo tudi tla spolzka in da bi zaradi tega lahko padel. Zato mu ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno pazljivostjo pri hoji.
Ker gre za pogodbeno zavarovanje, bi morala biti valorizacija zavarovalne vsote dogovorjena s pogodbo, da bi se lahko upoštevala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - potreba po delu
Predmet presoje v tem sporu je presoja tožniku podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženka pa je tista, ki je bila ob odločitvi o zmanjšanju števila delavcev na destinaciji B. pristojna in dolžna preveriti, ali obstajajo potrebe po delu na drugi lokaciji, in posledično sprejeti odločitev, koliko in katerim delavcem bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Do izpodbijanja pravnih dejanj lahko pride torej samo, če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Izkazana mora biti neplačevitost dolžnika, ki prav zaradi izpodbijanega pravnega posla ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za poplačilo upnikove terjatve.
OZ člen 336, 336/1. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/3, 27/4, 27/6.
sofinanciranje države - vračilo zneska - pogodba o sofinanciranju - kršitev pogodbe - pravica terjati izpolnitev - zastaranje zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - nasprotna tožba - predhodni postopek kot procesna predpostavka - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - obvezne sestavine tožbe - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaralni rok začne teči prvi dan po tem, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Po trditvah tožeče stranke je bil glede na določila Pogodbe skrajni rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti 31. 10. 2013. To pomeni, da bi tožeča stranka pravico do uveljavljanja sankcij, določenih v 8. členu Pogodbe, pridobila naslednji dan po izteku citiranega roka - 1. 11. 2013. Konkreten datum odstopa od Pogodbe, kot ga je opredelila tožeča stranka, ne more biti upošteven. Ta datum je namreč v celoti odvisen od volje tožeče stranke.
Procesne predpostavke so obvezne sestavine tožbe, ki morajo obstajati, da se tožba sploh začne vsebinsko obravnavati in niso odvisne od tega, ali je zahteva po njihovem obstoju smotrna.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.
ZFPPIPP člen 58, 61, 61/1, 63, 66, 66/1, 121, 121/1, 299, 299/5. ZPP člen 339, 339/2-14.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - potrebne sestavine - pravni interes za ugovor - procesna legitimacija upnika - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - poprava - popravni sklep - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogojno priznanje terjatev - prerekana terjatev - izločitvena pravica
Zakasnitev pri objavi končnega seznama preizkušenih terjatev na siceršnjo pravilnost sklepa o preizkusu ne more vplivati. To bi bilo lahko pravno relevantno le glede ugotavljanja začetka teka pritožbenega roka, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično.
Po stališču višjega sodišča ob pravilni uporabi zakonskih določil sme ugovarjati tudi drug upnik, če uveljavlja, da ta seznam ne vsebuje pravilne navedbe o tem, da je bil sploh vložen ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali kdo je tak ugovor vložil.
Iz razlogov, ki jih upnica RS navaja, ugovora ni mogoče vložiti. Utemeljenost nadomestne terjatve upnice RS se bo lahko presojala le v pravdnem postopku, če bo le-ta tožbo pravočasno vložila (ali pa predlagala nadaljevanje postopka, če ta že teče proti vsem, ki so terjatev prerekali).
Za ugovor o prerekanju terjatve ima pravni interes vsak upnik, ki participira pri razdelitvi splošne stečajne mase, ki se zmanjša zaradi poplačila nadomestne terjatve iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče opozarja, da je poleg teh dveh upnikov terjatev prerekala tudi upraviteljica. Čeprav je sama terjatev navedla pod naslovom Priznana terjatev, pa je iz njene izjave jasno razvidno, da terjatev priznava le pod pogojem, da bo upnica terjatve z njo uspela v tekočem pravdnem postopku. Izjava o priznanju terjatve mora biti namreč nepogojna, sicer gre za prerekano terjatev.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1-1, 40, 40/1.
izvedenina - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - trditveno in dokazno breme
Pritožbeni razlogi, uperjeni zoper pravilnost izvedenskega mnenja, razen izjemoma, izvedenca ne morejo prikrajšati za pravico do nagrade. To bi si ta zapravil le, če se očitno ne bi ravnal po sklepu, s katerim ga je sodišče postavilo in mu opredelilo nalogo, in če svojega dela očitno ne bi opravil strokovno.
pripravljalni narok - nagrada za pripravljalno vlogo - nagrada za pregled listin - odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Tarif. št. 43 se uporablja le za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Samostojna storitev v tem kontekstu pomeni tisto storitev, ki ne predstavlja opravila, ki je del zastopanja v nekem sodnem postopku (za katerega pa je že predpisana ustrezna tarifa). Ker je prejem odločbe in obvestilo stranki opravilo, ki sodi v okvir zastopanja v pravdnem postopku, ne gre za samostojno opravilo in ni mogoče uporabiti tarif. št. 43.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZIZ člen 9, 46, 46/1, 226, 238f. ZNP-1 člen 108.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - višina denarne kazni - pravica do osebnih stikov z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.
prodajna pogodba - stranke pogodbenega razmerja - poslovno sodelovanje - računi izdani na drugo ime - carinjenje blaga - uvoz blaga - prepozen dokazni predlog - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Dokazni postopek je tudi potrdil navedbe tožene stranke, da je bilo tožeči stranki znano, da je posel v zvezi s prodajo stavbnega pohištva vodil A. A. (ki je izvajal tudi montažo stavbnega pohištva). Slednji se je dogovoril za posel, način plačila, pa tudi vgradnja oken in vrat je potekala ob obojestranski komunikaciji A. A. in tožeče stranke. Tožena stranka stavbnega pohištva, ki je navedeno v vtoževanih računih, ni niti naročila niti prevzela, je pa na prošnjo A. A. pristala na to, da se na njeno ime izstavijo računi in izvede carinjenje blaga ob uvozu le-tega v EU. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo (kar je tudi prepričljivo obrazložilo), da je bil posel sklenjen med tožečo stranko in A. A. ter da so vsi pogovori, vključno z reševanjem reklamacij, potekali med njima.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva stranke za izvedbo naroka - izvedba naroka na predlog stranke - dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - načelo ekonomičnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave
Utemeljeno pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje besedno zvezo "zahtevati izvedbo naroka" iz drugega odstavka 454. člena ZPP razlagalo preozko. Vsebinske razlike med besedo predlagati in zahtevati namreč ni, vsaj ne v smislu razumevanja navedenega odstavka 454. člena ZPP. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 23. 9. 2021 navedla, da "predlaga, da naslovno sodišče razpiše narok, na njem izvede predlagane dokaze...". Iz navedenega po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP.
sprememba ureditve stikov - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava - spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - nesreča - primernost staršev - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - otrok s posebnimi potrebami - prava volja otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let
Iz celotnega spisa in tudi pritožbe je razbrati, da predlagateljica očetu pripisuje odgovornost za nezgodo sina in da prav na tem dogodku v veliki meri gradi svojo tezo o očetovi neprimernosti za stike z otroki in njihovi domnevni ogroženosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo in temu mnenju se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, da je šlo za enkratni dogodek v preteklosti, ki sam po sebi še ne more dokazovati, da oče ne bi bil primeren za vzgojo oziroma stike z otroki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko se ni spuščalo v vprašanja v zvezi z odgovornostjo za to nezgodo in ko ni dopustilo razprave glede načina in vzrokov za razpad zunajzakonske skupnosti ter glede nasilja nad predlagateljico (kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje pritožba), saj predmet tega postopka ni presoja, kdo je odgovoren za nezgodo in kaj se je dogajalo med udeležencema postopka, temveč vprašanje, ali so se v času od določitve stikov (januarja 2020) okoliščine pri otrocih in/ali starših oziroma koristi otrok tako spremenile, da terjajo poseg v s poravnavo dogovorjeni režim stikov.
V nepravdnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih otrok, je zelo pomembno, da se sliši mnenje otrok, kolikor so ga otroci sposobni izraziti (primerjaj 96. člen ZNP-1). Zakon ne določa starostne meje, kdaj se šteje, da je otrok sposoben izraziti svoje mnenje, starost 15 let pa določa kot mejo, ko ima otrok (če to želi) pravico tudi aktivno sodelovati v postopku (drugi odstavek 45. člena ZNP-1).
Evidentno je, da 15 let star fant, ki lahko uspešno zaključi osmi razred osnovne šole (pa četudi z nekaj učne pomoči in prilagoditve), ni na ravni štiri- do petletnega otroka in je tudi zmožen izraziti svojo voljo in mnenje brez tuje pomoči. Pritožnica z obširnimi navedbami, da naj B. ne bi bil sposoben sam izraziti svoje volje in želja o stikih z očetom, diskriminira in neutemeljeno invalidizira lastnega otroka. Pri tem se pritožnica tudi logično zapleta: tako na primer v pritožbi obširno navaja, da ne CSD ne sodišče naj ne bi bila sposobna opraviti razgovora s tako hudo poškodovano osebo, hkrati pa se sklicuje na to, da je s svojo izjavo sodišču prenesla »pravo voljo« B. (peti odstavek na drugi strani pritožbe); pritožnica ni po izobrazbi ne nevrologinja ne pedopsihiatrinja ne druga medicinska strokovnjakinja, temveč pravnica – enako kot razpravljajoča sodnica. Ni jasno, na čem pritožnica gradi svoje prepričanje, da je ona sposobna ugotoviti in prenesti pravo voljo »tako hudo poškodovane osebe,« hkrati pa to zmožnost odreka tako sodišču kot strokovnjakom centra za socialno delo.
stranski udeleženec - stranski intervenient - predlog za dopustitev stranske intervencije - sklep o stranski intervenciji - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - pravni interes za stransko intervencijo - intervencijski interes - nedopustne pritožbene novote
Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, kateri se želi pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid pravdnega postopka vplival na to razmerje in s tem na pravni položaj intervenienta. Pritožnik v izjavi o vstopu v pravdo ni obrazložil, v kakšnem pravnem razmerju naj bi bil s toženko ter v čem naj bi se kazal njegov pravni interes, da v tej pravdi zmaga toženka, oziroma kako naj bi odločitev sodišča v tej pravdi vplivala na njegov pravni položaj. Navedbe v tej smeri (sicer še vedno nepopolne) je prvič podal šele v pritožbi (ker so prepozne, se pritožbeno sodišče ne spušča v njihovo presojo), pri čemer ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že v izjavi o vstopu v pravdo. Te navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katerih ni mogoče upoštevati.
odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela odločbe - sklep o stroških - stroški postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - odvetniška storitev - potrebni stroški - dopolnitev tožbe
Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ne znaša 800,46 EUR, ampak jo opredeljuje tisti znesek, za katerega tožnika trdita, da jima še pripada (poleg zneska 800,46 EUR) iz naslova stroškov postopka.
Popravek tožbe je bil posledica sklepa prvega sodišča z dne 21. 12. 2021, da sta tožnika dolžna odpraviti delno nesklepčnost tožbe. V tem delu ne gre za potreben strošek, saj bi tožnika lahko tiste navedbe v popravku, s katerimi je bila odpravljena delna nesklepčnost tožbe, podala že v tožbi.