Odnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063880
KZ-1 člen 171, 171/1, 122, 122/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4.
kaznivo dejanje spolnega nasilja - očitek protispisnosti - pojem protispisnosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna presoja
Za tako imenovano protispisnost iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP gre le v položaju, ko sodišče v sodbi reproducira vsebino dokaza v nasprotju z njegovo vsebino in na tej podlagi ugotavlja odločilna dejstva.
Opis oškodovanca je v opisu dejanja v zasebni tožbi preveč posplošen, da bi na ravni utemeljenega suma izhajalo, da ima obdolženka v sporni objavi v mislih prav zasebnega tožilca, glede na to, da opis vsebuje kritiko večjega možnega kroga ljudi.
ZPND člen 4, 5, 19, 22a, 22a/4. ZNP-1 člen 36, 36/3.
prepoved osebnih stikov - prepoved približevanja - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nujen postopek - zaščita žrtve - zahteva za preiskavo - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - načelo sorazmernosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev pritožbe
Dokazni standard utemeljenega suma v kazenskih zadevah zadostuje dokaznemu standardu verjetnosti v obravnavanem postopku po ZPND.
Podane so konkretizirane in specifične navedbe, ki v povezavi z oceno organov pregona vzpostavljajo dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja pogojev za izrek ukrepov, ki naj začasno zaščitijo mld. A. A. pred morebitno ponovno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca.
Pravila o dokaznem bremenu sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne mora zanesljivo ugotoviti katerega dejstva, torej takrat, ko je v spoznavni krizi.
Ker sta toženca vsebino pogodbenih obveznosti priznala, v zvezi s tožnikovima izpolnitvenima zahtevkoma pa ugovarjala zastaranje, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo tudi z okoliščinami, kako je prišlo do sklenitve izvensodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 343, 343/1, 353, 365, 365-2.
nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba
Pravilen je zaključek odišča prve stopnje o nedovoljenosti predlagateljeve pritožbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljevo pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP zvezi s 366. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
ZPP člen 199, 199/1. ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. ZVZD-1 člen 5, 12. ZNB člen 31, 31/2, 31/2-1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za zahtevo, da morajo delavci izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki so bili za varno delovno okolje določeni s predpisi, je bila toženka kot delodajalec dolžna upoštevati, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Glede na to, da je opravljala dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, je zakonsko podlago za upoštevanje predpisanih ukrepov predstavljala tudi 1. točka drugega odstavka 31. člena ZNB.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovanje odgovornosti delodajalca - povrnitev škode od zavarovalnice - solidarni dolžnik - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - uspeh stranke v postopku z revizijo - naknadno odpadla pravna podlaga - plačilo tujega dolga - neupravičena pridobitev - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev povzročene škode od delodajalca - asignacija (nakazilo) - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ugotovitvena tožba - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - obstoj terjatve - odložni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - prednostna terjatev - priznanje terjatve pod odložnim pogojem - izpolnitev odložnega pogoja - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pomanjkanje pravnega interesa
Ugotavljanje izpolnitve odložnega pogoja ter nato v kakšni višini je tožena stranka kot stečajni dolžnik dolžna plačati tožeči stranki za tako priznano terjatev, je stvar razdelitve v stečajnem postopku.
Zavarovalnica je plačala tuj dolg, s čimer je prišlo do izpolnitve obveznosti iz naslova odškodnine, posledično pa tudi do prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti iz naslova glavnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064437
OZ člen 131, 131/1, 299, 378, 921, 922, 922/1, 942. ZPP člen 212, 313, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3210, 6002.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - povzročitev škode - plačilo zavarovalnine - podlage za odgovornost - dokazi in izvajanje dokazov - dokazno breme - pritožbene novote - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - povrnitev stroškov postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožeča stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme o obstoju zavarovalnega primera in vzročne zveze med zavarovalnim primerom in zatrjevanim obsegom škode, slednjega ni zmogla.
Dokazno breme o obstoju zavarovalnega primera je, kot je že bilo pojasnjeno, na tožeči stranki. Šele uspeh dokazovanja tožeče stranke, ki je nosila dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, bi prevalil procesno dokazno breme na drugo stranko, ki bi morala potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
ZPrCP člen 110/2, 9, 42/4, 109/2 tč.2. ZP-1 člen 68/1.
vzročna zveza - lahka telesna poškodba - premikajoča vozila
Prav iz teh razlogov, ko na eni strani spisovno gradivo tako, kot pravilno izpostavlja pritožba, ne izkazuje nobenih poškodb vozila oškodovankine hčere (osebno vozilo VW Golf reg. št. ...) in kar tudi izhaja iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, na drugi strani pa poškodbena lista SB Slovenj Gradec, oba datirana z dne 13. 12. 2021 pojasnjujeta različen način nastanka oškodovankine poškodbe, ima pritožba prav, da je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev o tem, kako je lahko oškodovankina poškodba sploh nastala.
Stroški tožnice zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065557
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
krivdna odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - soprispevek - odklonitev dela - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka utemeljeno oporeka odločitvi, da je izključno odgovorna za nastalo škodo. Kljub dejstvu, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen zelo kratek čas in ugotovitvi, da je pred udarom elektrike dvakrat predlagal izklop električne napetosti, ni mogoče mimo ugotovitve, da je vedel, da delo pod električno napetostjo ni varno in zato ni dovoljeno, in je bil seznanjen z možnostjo odklonitve odrejenega nevarnega dela.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
razlika v plači - reparacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - zadostna trditvena podlaga - primerljivi delavci - poziv sodišča - prekluzija - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožnik v ponovljenem postopku ni dopolnil svojih navedb ne le glede vrste, ampak tudi višine dodatkov, ki jih je prejemal pred suspenzom oziroma prenehanjem delovnega razmerja, in kontinuitete (nadaljnjega) prejemanja teh dodatkov, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja. Delavec je v okviru reparacije praviloma upravičen do nadomestila plače v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred nezakonitostjo, kar pomeni tudi, da lahko svoje prikrajšanje opredeli na drugačen način, glede na plačo primerljivega delavca.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - domneva dobre vere - dobroverna posest - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za posest - veljavni pravni temelj - izročilna pogodba - meja med parcelama - uporaba dela nepremičnine - obseg zemljišča - skrbnost lastnika stvari - standard povprečno skrbnega človeka - dokazna ocena - pravica do izjave - gradbeno dovoljenje - gradnja nadomestnega objekta - pravica do izjave stranke
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
Zgolj dolgotrajna nemotena uporaba zemljišča za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/2. ZST-1 tarifna številka 30010.
taksna obveznost - enotni sosporniki - pritožba zoper sklep - vsebina sklepa - redni postopek - pravnomočno zaključen postopek - postopek odločanja - odločanje o plačilu sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Tožnica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila potem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 7. 2022 (po pravnomočnem zaključku pravde) na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Sodna taksa za takšno pritožbo v zakonu ni predpisana. Sodišče prve stopnje jo je očitno napačno odmerilo s sklicevanjem na tarifno številko 30010 taksne tarife, ki za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, določa takso v višini 33,00 EUR. Pri tem je prezrlo, da je po opombi 3e) tega dela tarife takso po navedeni tarifni številki treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva. Postopki odločanja glede plačila sodnih taks torej v tej tarifni številki niso zajeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064184
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 86, 86/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razmerje med OZ in ZFPPIPP - oškodovanje upnikov - nedopusten nagib - nagib za sklenitev darilne pogodbe - izigravanje upnikov - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za oblikovalno tožbo - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča
Ker je predmet te pravde premoženje, ki ni v premoženjski sferi prvega toženca – stečajnega dolžnika, njegova poslovna sposobnost, in s tem tudi procesna sposobnost, ni omejena. Procesna dejanja lahko opravlja sam, oziroma po pooblaščenem odvetniku.
Pravica upnika, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, da uveljavlja pravno varstvo z ničnostnim zahtevkom, z začetkom stečajnega postopka ne preneha. Izključitev ničnostnih zahtevkov v primeru stečaja ni določena ne v OZ ne v ZFPPIPP. Pritožbeno stališče, da mora biti ničnostni zahtevek zaradi postopka osebnega stečaja prilagojen pravilom stečajnega izpodbijanja, v določbah ZFPPIPP nima opore.
Tožba za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek. Zaradi njegove prejudicialne narave (glede na glavni – izbrisni zahtevek) uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Pravni interes za oblikovalno (izbrisno) tožbo pa se domneva in ga ni treba posebej izkazovati.