ZFPPIPP člen 383b, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 286b. OZ člen 1019, 1019/3.
osebni stečaj - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - naslov za vročanje - kršitev obveznosti poročanja - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje - solidarno poroštvo
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje.
Dolžnica s pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da se je dolžnica zavedala prekomerne zadolžitve (četudi s sprejemom poroštva na zahtevo bank, kar je ne razbremenjuje odgovornosti), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo iz dolžničinega odgovora na upnikov ugovor, da je zavezo do bank podpisala, čeprav obseg obveznosti presega obseg njenega premoženja.
Ker je bilo torej ugotovljeno, da je dolžnica s prevzemom solidarnih poroštvenih obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj obveznosti več desetkrat presegajo obseg premoženja, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovanje odgovornosti delodajalca - povrnitev škode od zavarovalnice - solidarni dolžnik - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - uspeh stranke v postopku z revizijo - naknadno odpadla pravna podlaga - plačilo tujega dolga - neupravičena pridobitev - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev povzročene škode od delodajalca - asignacija (nakazilo) - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ugotovitvena tožba - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - obstoj terjatve - odložni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - prednostna terjatev - priznanje terjatve pod odložnim pogojem - izpolnitev odložnega pogoja - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pomanjkanje pravnega interesa
Ugotavljanje izpolnitve odložnega pogoja ter nato v kakšni višini je tožena stranka kot stečajni dolžnik dolžna plačati tožeči stranki za tako priznano terjatev, je stvar razdelitve v stečajnem postopku.
Zavarovalnica je plačala tuj dolg, s čimer je prišlo do izpolnitve obveznosti iz naslova odškodnine, posledično pa tudi do prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti iz naslova glavnice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063880
KZ-1 člen 171, 171/1, 122, 122/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4.
kaznivo dejanje spolnega nasilja - očitek protispisnosti - pojem protispisnosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna presoja
Za tako imenovano protispisnost iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP gre le v položaju, ko sodišče v sodbi reproducira vsebino dokaza v nasprotju z njegovo vsebino in na tej podlagi ugotavlja odločilna dejstva.
Pogodba, ki je bila sklenjena med toženkama, ni imela bistvenih elementov podjema oziroma podizvajalske pogodbe. Prva toženka ni prejela naročila za opravo storitve prekladanja ali npr. prevoza točno določene količine avtomobilov, ampak je druga toženka od nje zahtevala za naslednji dan točno število delavcev posameznega profila, zato je bil predmet pogodbe zagotovitev delovne sile in ne izvajanje del. Prav tako je sama organizirala delovni proces na terminalu in ne prva toženka, ki bi ga kot podizvajalec vsekakor organizirala sama. Poleg tega je druga toženka tudi sama izbirala delavce, ki so delo pri njej opravljali. Na podlagi tega je sodišče pravilno ugotovilo, da je prva toženka po vsebini dejansko opravljala dejavnost zagotavljanja dela tožnika drugi toženki, čeprav za to dejavnost ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev.
ZRSin člen 6, 9, 9/3, 10, 10/3. ZDSS-1 člen 50, 50/1. ZDR-1 člen 205, 205/2.
kolektivni delovni spor - priznanje reprezentativnosti sindikata
Priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu v predpisih ni pogojevano s tem, da bi mu morala biti na višji ravni reprezentativnost priznana prav za dejavnost, ki jo MNZ opravlja (oziroma ima vpisano v register) kot glavno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da je dejavnost javnega reda in varnosti glavna dejavnost delodajalčevega organa v sestavi, zato ne more biti ovira za priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu.
Odnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.
Ker je torej v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, sodišče prve stopnje ugotovilo, da je voznik pred vožnjo dne 31. 5. 2020, ki jo je opravil po naročilu in odredbi samostojnega podjetnika in pri kateri je prekrškovni organ ugotovil zgoraj povzete nepravilnosti samostojnega podjetnika opozoril na v tem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (v zvezi s tedenskim počitkom, licenco, tehnično opremo in prevozno kartico), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je storilec izvedel vse ukrepe v okviru dolžnega nadzorstva.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 59, 60, 61, 62, 62/6, 63. ZUTD člen 163, 163/1, 166, 166/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - poslovni model - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - zloraba - načelo vestnosti in poštenja - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da gre pri izvajanju pretovornih storitev na avtomobilskem terminalu druge toženke za nekoliko drugačen delovni proces kot sicer v istovrstnih delovnih sporih, pri čemer je preveliko težo pripisalo ugotovljenim dejstvom, da so delavci opravljali delo z delovnimi sredstvi zunanjega pogodbenega partnerja in da je bila vloga odgovorne osebe zunanjega pogodbenega partnerja drugačna, in sicer je ta odgovorna oseba prejela navodila o premiku vozil od delavca druge toženke in nato poskrbela, da so jih delavci prve toženke izvršili. Navedeni dejstvi še ne pomenita, da ni šlo za prikrito posredovanje delavcev. Za izvajanje (pretovornih) storitve bi šlo namreč le, če bi prva toženka sama preko svojih delavcev organizirala in vodila delo.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 343, 343/1, 353, 365, 365-2.
nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba
Pravilen je zaključek odišča prve stopnje o nedovoljenosti predlagateljeve pritožbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljevo pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP zvezi s 366. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
zvišanje preživnine - znižanje preživnine - sporno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.
ZIZ člen 9, 9/8, 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 365, 365-2.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - obstoj terjatve - nadomestni sklep - zavrnitev pritožbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s sprejemom izpodbijane odločitve ravnalo v nasprotju z določbami ZIZ in ZPP. Po določbi osmega odstavka 9. člena ZIZ namreč lahko sodišče prve stopnje z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena in če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi zoper sklep, s katerim o pritožbi odloči sodišče prve stopnje, pa odloča višje sodišče. Določba (sedaj veljavnega) osmega odstavka 9. člena ZIZ je bila dodana v vsebino tega člena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZIZ (Ur. l. RS, št. 1/18 - v nadaljevanju ZIZ-L), ki se je začel uporabljati 25. 3. 2018.
Stroški tožnice zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063795
OZ člen 87, 101, 111, 111/3. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 358, 358-5. SPZ člen 95.
ničnost kupoprodajne pogodbe - zahtevek za vrnitev kupnine - ugovor sočasnosti izpolnitve - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - sposobnost razsojanja - delno odvzeta poslovna sposobnost - plačilo uporabnine - obstoj prikrajšanja - dobrovernost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženčev ugovor sočasnosti izpolnitve je materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče temu ugovoru ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek. Prisodi nekaj manj, ne pa nekaj drugega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074693
KZ-1 člen 59, 59/2, 308, 308/3. ZKP člen 6, 285č, 285č/6, 354, 355, 355/2.
odločba o preklicu pogojne obsodbe - ponovni začetek glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - isti historični dogodek - odločitev o predmetu obtožbe - nevezanost na predlog državnega tožilca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
V opisu kaznivega dejanja je najprej pojasnjeno, da je obtoženec A. A. in B. B. vodil do dogovorjene lokacije, kar je v nadaljevanju konkretizirano s tem, da je bila njegova vloga voziti pred vozilom A. A. in B. B. in jima s svojo vožnjo kazati pot do kraja, kjer bodo tujce sprejeli v vozilo, nato pa tudi do kraja, kjer bi tujce morali odložiti. Kazati pot do kraja še ne pomeni, da je obtoženec A. A. in B. B. vodil tik do kraja prevzema tujcev, ampak vključuje tudi vožnjo v bližino kraja.
Pritožnik izpostavlja drugi odstavek 59. člena KZ-1, ki navaja okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje presodi, ko se odloča o tem ali bo preklicalo pogojno obsodbo, vendar v tej določbi te okoliščine niso taksativno naštete, ampak so primeroma navedene okoliščine, ki se nanašajo na storjena kazniva dejanja in storilca. Te okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in jim dalo pravo težo ter je ravnalo pravilno, ko je obtožencu preklicalo pogojno obsodbo, saj je očitno, da ga izrečena pogojna obsodba ni odvrnila od storitve novega (obravnavanega) kaznivega dejanja.
Sodišče je vezano na predlog državnega tožilca za izrek kazenske sankcije le v primeru sporazuma o priznanju krivde in v primeru priznanja krivde na predobravnavnem naroku, ko ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec (šesti odstavek 285.č člena ZKP). V ostalih primerih sodišče ni vezano na predlog državnega tožilca, niti na okoliščine, s katerimi predlog utemeljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00068891
OZ člen 39, 40, 40/1, 45, 45/2, 50, 86.. ZPP člen 8, 11, 41, 241, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno breme - dokazna ocena - analitična ocena dokazov - obrazloženost dokazne ocene - pravica do izjave v postopku - neizvedba dokaza - prisilna privedba priče - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - nedopustna podlaga pogodbe - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe
Sodišče je torej pričo A. A. večkrat vabilo na obravnavo in se pri tem dvakrat poslužilo ukrepa prisilne privedbe, obakrat neuspešno. Glede na navedeno je v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, opustitev izvedbe tega dokaza pravilna in zakonita in ne pomeni kršitve tožničine pravice od izjave v postopku.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - društvo - pravna oseba zasebnega prava - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - višina sodne takse
Tožeča stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava, zato se pri odločanju o taksni oprostitve tožeče stranke uporabljajo določila ZST-1, ki se nanašajo na pravne osebe. Pravna oseba v zvezi s svojo dejavnostjo ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR.
izvršitev odločbe o stikih - stroški - povrnitev preplačil - nasprotna izvršba - sklep o ustavitvi izvršbe - namen denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelja in odmere višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek, v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.
Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi, v konkretnem izvršilnem postopku namreč ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni. Pravno relevantno za odločitev o pritožbi je le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo delno ustavitev postopka, je zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.
Če je okrajno sodišče menilo, da je ta vrednost očitno prenizka, bi moralo pravo vrednost ugotoviti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ker okrajno sodišče takšnega sklepa doslej ni izdalo, je vrednost spora enaka denarnemu znesku, ki ga je v tožbi navedla tožnica. Ta vrednost pa ne presega mejnega praga (20.000,00 EUR) za stvarno pristojnost okrožnega sodišča (prvi odstavek 32. člena ZPP).
sodna ureditev meje - potek meje - vrednost spornega mejnega prostora - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravni standard
Po zadnji mirni posesti zaradi posesti dovoza s strani obeh strank, ureditev meje ni mogoča. Pravni standard pravične ocene praviloma pomeni razpolovitev mejnega prostora. Ker v ugotovljenih okoliščinah kakšna drugačna razmejitev kot razpolovitev že zaradi konfiguracije dovoza ne pride v poštev, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je dovoz, torej sporni mejni prostor med stavbama št. 40 in 41, razdelilo na polovico.