ZPrCP člen 110/2, 9, 42/4, 109/2 tč.2. ZP-1 člen 68/1.
vzročna zveza - lahka telesna poškodba - premikajoča vozila
Prav iz teh razlogov, ko na eni strani spisovno gradivo tako, kot pravilno izpostavlja pritožba, ne izkazuje nobenih poškodb vozila oškodovankine hčere (osebno vozilo VW Golf reg. št. ...) in kar tudi izhaja iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, na drugi strani pa poškodbena lista SB Slovenj Gradec, oba datirana z dne 13. 12. 2021 pojasnjujeta različen način nastanka oškodovankine poškodbe, ima pritožba prav, da je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev o tem, kako je lahko oškodovankina poškodba sploh nastala.
zvišanje preživnine - znižanje preživnine - sporno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.
Pravila o dokaznem bremenu sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne mora zanesljivo ugotoviti katerega dejstva, torej takrat, ko je v spoznavni krizi.
Ker sta toženca vsebino pogodbenih obveznosti priznala, v zvezi s tožnikovima izpolnitvenima zahtevkoma pa ugovarjala zastaranje, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo tudi z okoliščinami, kako je prišlo do sklenitve izvensodne poravnave.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065619
OZ člen 131, 150. ZVZD-1 člen 12, 12/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožnik je premikal voziček kljub zavedanju, da se dvižna ploščad ne nahaja na nivoju tovorne površine in je torej vedel, da lahko na koncu tovornega vozila pričakuje prazen prostor. Če bi ravnal skrbno in odgovorno, ne bi tako postopal, saj je vsakemu razumnemu človeku jasno, da bo v primeru hoje po površini, ki se nenadoma konča oziroma spusti cca en meter nižje, padel.
Ker je torej v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, sodišče prve stopnje ugotovilo, da je voznik pred vožnjo dne 31. 5. 2020, ki jo je opravil po naročilu in odredbi samostojnega podjetnika in pri kateri je prekrškovni organ ugotovil zgoraj povzete nepravilnosti samostojnega podjetnika opozoril na v tem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (v zvezi s tedenskim počitkom, licenco, tehnično opremo in prevozno kartico), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je storilec izvedel vse ukrepe v okviru dolžnega nadzorstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063583
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obsodilna kazenska sodba - zavrnilna sodba v kazenskem postopku - vrnitev med kazenskim postopkom zaseženih predmetov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - napotitev na pravdo
Ker obdolžencu odvzeti predmeti in odločanje o njihovi vrnitvi ne predstavljajo zgoraj opisanih odločilnih dejstev, in ker navedeno torej ne more biti razlog za razveljavitev sodbe, za kar se v svoji pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Bo pa obdolženčev zagovornik glede obdolžencu odvzetih predmetov, pri prvostopnem sodišču podal pisni predlog za vrnitev obdolžencu zaseženih predmetov, tako da bo o tem predlogu odločilo prvostopno sodišče s posebnim sklepom. V kolikor bi o navedenem odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč procesne udeležence prikrajšalo za pravico do pritožbe.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - pravica do obrambe - izvajanje dokazov
Storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. V kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - ustavitev postopka zaradi neplačane takse - fikcija umika tožbe
Pravočasno plačilo predpisane sodne takse za tožbo je po 105.a členu ZPP pogoj za njeno vsebinsko obravnavanje; če taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je tožba umaknjena.
Šele v pritožbi je tožnik začel zatrjevati, da plačilnega naloga ni prejel, ampak naj bi mu bil vročen samo poziv sodišča k predložitvi potrdila o plačilu sodne takse. Če plačilnega naloga do takrat res še ne bi prejel, bi se moral tožnik, na enak način kot zdaj v pritožbi, odzvati najpozneje takrat, ko je prejel navedeni poziv.
kontrolni pregled tahografa - nalaganje tovora na kamion - odmor med delovnim časom
Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ..., da so tovor tega dne na vozilo naložili delavci naročnika prevoza v času pod 10:40 do 11:45 ure ter da je bil v času od 10:40 do 11:45 na tahografu označen odmor oziroma počitek, so povsem jasni in pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je storilec izpolnil vse objektivne znake prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD, saj iz tahografskega zapisa dogodek v zvezi z nalaganjem tovora ni bil razviden in je zato storilec preklopne mehanizme tahografa uporabljal nepravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064309
SPZ člen 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2, 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 199, 199/1. ZIZ člen 120, 120/1, 155, 155/2.
lastninska (vindikacijska) tožba - vindikacijski zahtevek - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika - pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe - dobroverni pridobitelj - dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes upnika stranke - zavrnitev predloga o stranski intervenciji
Stranski intervenient je v izvršilnem postopku zoper tožnico predlagal izvršbo na terjatev na izročitev premičnin, ki je predmet tega postopka. Okrajno sodišče v Celju je predlogu ugodilo in dovolilo izvršbo ter izdalo sklep o prenosu terjatve, ki je bil toženki kot dolžnikovemu dolžniku vročen 28. 12. 2021. S tem trenutkom je intervenient pridobil samostojno pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izročitev premičnin, ki so navedene v sklepu o prenosu (120. člen v zvezi s 156. členom ZIZ), pa tudi pravico, da s tožbo zahteva izročitev stvari, če zanjo nima izvršilnega naslova (drugi odstavek 155. člena ZIZ). Pridobil je torej materialnopravno upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Ker je upnik dolžan ukreniti vse, kar je potrebno, za ohranitev terjatve in jo ob zapadlosti tudi izterjati (120. v zvezi s 156. členom ZIZ), ima po sodni praksi v postopku zaradi ugotovitve obstoja te terjatve položaj sosporniškega intervenienta. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je izkazal materialno pravno razmerje glede predmeta spora, torej da je postal nosilec upravičenja, o katerem se odloča, kar predstavlja njegov pravni interes za sodelovanje v postopku kot sosporniški intervenient na strani tožnice (202. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče po vpogledu v predložene listine ugotavlja, da je toženka izkazala položaj dobrovernega pridobitelja sladkorja, saj je tega sukcesivno naročala pri družbi, ki ga je prodajala v okviru svoje dejavnosti in ji za vsako izvršeno dobavo tudi izstavila račun. S tem je glede na določilo 64. člena SPZ izvirno pridobila lastninsko pravico ne glede na razpolagalno upravičenje družbe C. oziroma eventualno predhodno pridobljeno lastninsko pravico tožnice. Ker je bila ob vložitvi tožbe lastnica vtoževanih premičnin toženka, tožnica s tožbenim zahtevkom na vrnitev stvari ne more biti uspešna.
odmera sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vrednost zahtevka - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - sodna taksa za pritožbo
Ker imajo zahtevki tožnika, glede katerih ta izpodbija odločitev sodišča prve stopnje in za katere je sodišče odmerilo sodno takso, različno dejansko, predvsem pa pravno podlago (prvi ima podlago v 512. členu OZ, drugi pa v 243. členu ZZK-1), je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, za odmero takse odločilna vrednost posameznih zahtevkov.
ZPND člen 4, 5, 19, 22a, 22a/4. ZNP-1 člen 36, 36/3.
prepoved osebnih stikov - prepoved približevanja - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nujen postopek - zaščita žrtve - zahteva za preiskavo - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - načelo sorazmernosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev pritožbe
Dokazni standard utemeljenega suma v kazenskih zadevah zadostuje dokaznemu standardu verjetnosti v obravnavanem postopku po ZPND.
Podane so konkretizirane in specifične navedbe, ki v povezavi z oceno organov pregona vzpostavljajo dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja pogojev za izrek ukrepov, ki naj začasno zaščitijo mld. A. A. pred morebitno ponovno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca.
Toženka je opustila dolžnosti po 5. členu ZVZD-1, ker dela ni organizirala na način, da bi določila vodjo gradbišča, ki bi ustrezno pregledal postavljeni oder, oziroma že pred tem dela ni ustrezno organizirala, da bi zagotovila za postavitev odra primerne materiale za sestavo varnega in stabilnega odra.
Tožnik kljub temu, da je bil izkušen zidar, strokovno in varnostno podkovan ter zdravstveno sposoben za opravljanje tega dela pri postavljanju tega odra ni bil zadosti skrben, saj ni uporabil primernega materiala, ki ga sicer na gradbišču ni bilo, zato je za nastalo škodo 20 % soodgovoren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064346
ZPP člen 328, 328/1. ZNP člen 21, 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - vpis v zemljiško knjigo - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - pogoji za izdajo popravnega sklepa - razlogi za dovoljenost popravnega sklepa - pravna podlaga za izdajo sklepa - pritožba zoper popravni sklep
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, še ni razlog za razveljavitev odločitve oziroma nanjo to ne vpliva. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki se je vodil po določbah ZVEtL-1, hkrati pa se uporabljajo tudi določbe SPZ, ki je glavni predpis, ki ureja lastninskopravna razmerja na nepremičninah) je določba 328. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP. Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom.
Izpodbijani popravni sklep v pisnih napakah predstavlja le izvedbo tehnične narave, gre za preimenovanje nepremičnine, stavbe v parcelo, potreben zaradi vpisa v zemljiško knjigo, in v ničemer ne posega vsebinsko v prejšnjega. Z izpodbijanim sklepom ni nič drugače odločeno, kot je predlagatelj opisal v predlogu sporno razmerje. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da ne gre pri nepremičnin parc. št. 440/57 za (skupno) pripadajoče zemljišče, je izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom kvečjemu pritožniku v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je že bilo pravnomočno urejeno.
razlika v plači - reparacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - zadostna trditvena podlaga - primerljivi delavci - poziv sodišča - prekluzija - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožnik v ponovljenem postopku ni dopolnil svojih navedb ne le glede vrste, ampak tudi višine dodatkov, ki jih je prejemal pred suspenzom oziroma prenehanjem delovnega razmerja, in kontinuitete (nadaljnjega) prejemanja teh dodatkov, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja. Delavec je v okviru reparacije praviloma upravičen do nadomestila plače v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred nezakonitostjo, kar pomeni tudi, da lahko svoje prikrajšanje opredeli na drugačen način, glede na plačo primerljivega delavca.
Odnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.
določitev roka kupcu za plačilo kupnine - oprostitev položitve kupnine - odredba o prodaji na javni dražbi - začetek teka roka - edini upnik kot kupec nepremičnine - plačilo kupnine za nepremičnino
Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074176
KZ-1 člen 29, 29/2, 29/3, 116, 116/1, 116/4, 192, 192/2, 258, 265. URS člen 29, 29/1. ZKP člen 18, 18/1, 367, 367/4, 378, 378/4.
seja pritožbenega senata - nenavzočnost obdolženca - kaznivo dejanje umora - zakonski znaki kaznivega dejanja - umor na zahrbten način - grozovit način - koristoljubnost - drugi nizkotni nagibi - direktni naklep - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - eventualni naklep - prištevnost obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obrambe - imenovanje novega sodnega izvedenca - izvid in mnenje izvedenca - odmera kazenske sankcije - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - olajševalne okoliščine - zmanjšana prištevnost - enotna kazen zapora - pritožba oškodovanca - nedovoljena pritožba - stopnja krivde
Zahrbten način kot zakonski znak kaznivega dejanja umora je ustrezno konkretiziran v opisu kaznivih dejanj v 1. alineji 2. točke izreka sodbe z navedbo, da je obdolženec obravnavanega dne v popoldanskem času samovoljno vstopil v stanovanjsko hišo oškodovancev, kjer sta tedaj imela v varstvu njegovega otroka in ko njegovega napada, saj sta slišala, da bi naj izrečene grožnje s smrtjo uresničil prav na dan 24. 12. 2020, torej prejšnji dan, nista pričakovala in ju je tako nepripravljena, z nožem, ki si ga je prinesel od doma, večkrat zabodel in porezal.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec, ker svojih groženj ni uresničil na obletnico vselitve v hišo, kot je grozil in kot so pričakovali oškodovanci, namerno pri njih vzbudil občutek zaupanja, da je nevarnost mimo in da jim ne bo ničesar storil, v takšnem prepričanju pa je A. A. in B. B. obiskal nepripravljena na njegov prihod in napad, medtem ko sta imela v varstvu njegovega otroka. Podan je tako subjektivni element kaznivega dejanja umora, ki se kaže v obdolženčevem ustvarjanju zaupanja pri oškodovancih, kot objektivni, ki se kaže v njegovi taktiki delovanja, ko je pred tem napadel njuno hčerko, česar nista vedela, saj je to storil skrito njunim očem, na ta način pa si je olajšal dostop do njiju v njuni hiši, kjer mu izvršitve načrtovanega ravnanja nihče ni mogel preprečiti.
V opisu kaznivega dejanja je tako ustrezno konkretizirana tudi koristoljubnost kot nagib, iz katerega je ravnal obdolženec pri odvzemu življenja oškodovanke C. C., v napadeni sodbi pa so razlogi za ta očitek (predvsem v točkah od 67 do 77 obrazložitve) tehtno, pravilno in obširno obrazloženi in jim ni potrebno prav ničesar dodati.
Izvedeni dokazi so nedvomno potrdili, da je bilo njegovo odločno zavračanje delitve njunega premoženja, pri čemer se oškodovanka ni strinjala s tem, da v nepremičnini ostane, temeljni motiv, ki ga je, ob maščevanju in močnem sovraštvu, ki ga je čutil do oškodovanke, vodil pri tem, da ji je odvzel življenje.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je kazniva dejanja umora načrtoval in da se je pri odvzemanju življenja oškodovancema A. A. in B. B., do katerih je čutil močno sovraštvo, izživljal ter ju je umoril na grozovit način, ko jima je zadal večje število vbodov in potegov in jima brezčutno povzročal hude bolečine, pri čemer je A. A. 25 krat, B. B. pa 13 krat brezbrižno zabodel in ju porezal ter jima povzročal močan strah in hudo psihično trpljenje, ko je dejanji izvrševal v prisotnosti njunega vnuka D. D., ki je ob tem kričal in ga prosil naj preneha, vendar s tem, kljub temu da ga je rotil lastni štiriletni sin, ni prenehal, A. A. pa je med napadom nanjo tudi izvedela, da je pred tem napadel njuno hčerko C. C.
Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dvomiti v popolnost in strokovnost podanih mnenj in da je bilo obrambi omogočeno, da s pomočjo lastnega strokovnjaka pripravi dodatna vprašanja ter ji je bila dana možnost, da ta vprašanja na narokih razčisti. Iz poteka kazenskega postopka je razvidno, da so imele stranke in zagovornik možnost, da izvedencem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja postavijo ustna in pisna vprašanja in da so to tudi storili ter da je podal zagovornik obdolženca številne pisne pripombe na mnenje izvedencev, na katere so izvedenci podrobno in izčrpno odgovorili.
Obramba zagovornika obdolženega E. E. ni podala predloga, da metode dela in dokumentacijo v zvezi z delom izvedenca klinične psihologije pregleda drugi strokovnjak s tega področja in da izvedenec, ki je podal izvedensko mnenje, teste, preizkuse in drugo gradivo, ki ga je uporabil pri izdelavi mnenja, predloži sodišču, da jih bo drugi strokovnjak lahko preizkusil in o tem podal mnenje. Obramba pa tudi sama ni predlagala strokovnjaka, ki bi na tak način preizkusil mnenje izvedenca klinične psihologije. Tudi potem ko so izvedenci pisno odgovorili na njene pripombe in na glavni obravnavi odgovarjali na vprašanja, med drugim tudi glede metod in načina njihovega dela, zagovornik predloga, da se izvedensko mnenje preizkusi na naveden način, ni podal in je tudi po zadnjem zaslišanju izvedencev izjavil, da dodatnih dokaznih predlogov nima. Pritožba zato neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka in obdolžencu prekršilo pravico do obrambe iz 3. alineje 29. člena Ustave.
Težo obravnavanih kaznivih dejanj in stopnjo obdolženčeve krivde je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in pri odmeri kazni ustrezno ocenilo, prav tako obteževalne in olajševalne okoliščine, ki jih je upoštevalo pri odmeri posameznih in izreku enotne zaporne kazni. V zakonsko določenem razponu kazni od 15 do 30 let zapora je za posamezna kazniva dejanja odmerilo po 29 let zapora in pritožbeno sodišče ugotavlja, da se teža obravnavanih kaznivih dejanj, stopnja obdolženčeve krivde in obteževalne okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, v posameznih določenih in izrečeni enotni kazni ustrezno odražajo. V določenih posameznih kaznih 29 let zapora, ki jih je odmerilo, prav tako v enotni kazni, pa se v zadostni meri odražata predvsem olajševalni okoliščini, ki ju je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, to je težko otroštvo in mladost obdolženca v primarni družini in dejstvo, da je ravnal v stanju zmanjšane prištevnosti, za katero pritožba državne tožilke neutemeljeno navaja, da je kot olajševalne okoliščine ni mogoče upoštevati.