ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
Stroški tožnice zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.
ZRSin člen 6, 9, 9/3, 10, 10/3. ZDSS-1 člen 50, 50/1. ZDR-1 člen 205, 205/2.
kolektivni delovni spor - priznanje reprezentativnosti sindikata
Priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu v predpisih ni pogojevano s tem, da bi mu morala biti na višji ravni reprezentativnost priznana prav za dejavnost, ki jo MNZ opravlja (oziroma ima vpisano v register) kot glavno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da je dejavnost javnega reda in varnosti glavna dejavnost delodajalčevega organa v sestavi, zato ne more biti ovira za priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00065188
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 505, 505-8, 515, 515/6, 526, 526/1, 526/2. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 134. OZ člen 131. ZPP člen 214, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost in odgovornost poslovodje - upravljanje družbe - odločanje družbenikov - elementi odškodninske odgovornosti - odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost poslovodstva - podlage za odgovornost - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - obrnjeno dokazno breme - zakonske omejitve izvršbe - dejstva, ki jih stranka ne zanika - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - vpis odločitev v knjigo sklepov - nedovoljene pritožbene novote
Neizpolnjevanje zakonskih ali pogodbenih obveznosti članov organov ali njihovo izpolnjevanje z nezadostno stopnjo skrbnosti pomeni protipravno ravnanje kot eno od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 286b. OZ člen 1019, 1019/3.
osebni stečaj - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - naslov za vročanje - kršitev obveznosti poročanja - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje - solidarno poroštvo
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje.
Dolžnica s pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da se je dolžnica zavedala prekomerne zadolžitve (četudi s sprejemom poroštva na zahtevo bank, kar je ne razbremenjuje odgovornosti), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo iz dolžničinega odgovora na upnikov ugovor, da je zavezo do bank podpisala, čeprav obseg obveznosti presega obseg njenega premoženja.
Ker je bilo torej ugotovljeno, da je dolžnica s prevzemom solidarnih poroštvenih obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj obveznosti več desetkrat presegajo obseg premoženja, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063795
OZ člen 87, 101, 111, 111/3. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 358, 358-5. SPZ člen 95.
ničnost kupoprodajne pogodbe - zahtevek za vrnitev kupnine - ugovor sočasnosti izpolnitve - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - sposobnost razsojanja - delno odvzeta poslovna sposobnost - plačilo uporabnine - obstoj prikrajšanja - dobrovernost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženčev ugovor sočasnosti izpolnitve je materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče temu ugovoru ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek. Prisodi nekaj manj, ne pa nekaj drugega.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - pravica do obrambe - izvajanje dokazov
Storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. V kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - ustavitev postopka zaradi neplačane takse - fikcija umika tožbe
Pravočasno plačilo predpisane sodne takse za tožbo je po 105.a členu ZPP pogoj za njeno vsebinsko obravnavanje; če taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je tožba umaknjena.
Šele v pritožbi je tožnik začel zatrjevati, da plačilnega naloga ni prejel, ampak naj bi mu bil vročen samo poziv sodišča k predložitvi potrdila o plačilu sodne takse. Če plačilnega naloga do takrat res še ne bi prejel, bi se moral tožnik, na enak način kot zdaj v pritožbi, odzvati najpozneje takrat, ko je prejel navedeni poziv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - razlogi v nasprotju s podatki spisa - razveljavitev sklepa - dopolnitev vloge - nezadostno število izvodov vloge
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik v odrejenem roku ni dopolnil svoje vloge z dne 24. 9. 2022 s še dvema izvodoma te vloge, je v nasprotju s podatki spisa in je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo peti odstavek 108. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
Ker je torej v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, sodišče prve stopnje ugotovilo, da je voznik pred vožnjo dne 31. 5. 2020, ki jo je opravil po naročilu in odredbi samostojnega podjetnika in pri kateri je prekrškovni organ ugotovil zgoraj povzete nepravilnosti samostojnega podjetnika opozoril na v tem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (v zvezi s tedenskim počitkom, licenco, tehnično opremo in prevozno kartico), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je storilec izvedel vse ukrepe v okviru dolžnega nadzorstva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065619
OZ člen 131, 150. ZVZD-1 člen 12, 12/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožnik je premikal voziček kljub zavedanju, da se dvižna ploščad ne nahaja na nivoju tovorne površine in je torej vedel, da lahko na koncu tovornega vozila pričakuje prazen prostor. Če bi ravnal skrbno in odgovorno, ne bi tako postopal, saj je vsakemu razumnemu človeku jasno, da bo v primeru hoje po površini, ki se nenadoma konča oziroma spusti cca en meter nižje, padel.
ZIZ člen 9, 9/8, 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 365, 365-2.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - obstoj terjatve - nadomestni sklep - zavrnitev pritožbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s sprejemom izpodbijane odločitve ravnalo v nasprotju z določbami ZIZ in ZPP. Po določbi osmega odstavka 9. člena ZIZ namreč lahko sodišče prve stopnje z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena in če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi zoper sklep, s katerim o pritožbi odloči sodišče prve stopnje, pa odloča višje sodišče. Določba (sedaj veljavnega) osmega odstavka 9. člena ZIZ je bila dodana v vsebino tega člena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZIZ (Ur. l. RS, št. 1/18 - v nadaljevanju ZIZ-L), ki se je začel uporabljati 25. 3. 2018.
kontrolni pregled tahografa - nalaganje tovora na kamion - odmor med delovnim časom
Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ..., da so tovor tega dne na vozilo naložili delavci naročnika prevoza v času pod 10:40 do 11:45 ure ter da je bil v času od 10:40 do 11:45 na tahografu označen odmor oziroma počitek, so povsem jasni in pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je storilec izpolnil vse objektivne znake prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD, saj iz tahografskega zapisa dogodek v zvezi z nalaganjem tovora ni bil razviden in je zato storilec preklopne mehanizme tahografa uporabljal nepravilno.
ZPrCP člen 110/2, 9, 42/4, 109/2 tč.2. ZP-1 člen 68/1.
vzročna zveza - lahka telesna poškodba - premikajoča vozila
Prav iz teh razlogov, ko na eni strani spisovno gradivo tako, kot pravilno izpostavlja pritožba, ne izkazuje nobenih poškodb vozila oškodovankine hčere (osebno vozilo VW Golf reg. št. ...) in kar tudi izhaja iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, na drugi strani pa poškodbena lista SB Slovenj Gradec, oba datirana z dne 13. 12. 2021 pojasnjujeta različen način nastanka oškodovankine poškodbe, ima pritožba prav, da je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev o tem, kako je lahko oškodovankina poškodba sploh nastala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065557
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
krivdna odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - soprispevek - odklonitev dela - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka utemeljeno oporeka odločitvi, da je izključno odgovorna za nastalo škodo. Kljub dejstvu, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen zelo kratek čas in ugotovitvi, da je pred udarom elektrike dvakrat predlagal izklop električne napetosti, ni mogoče mimo ugotovitve, da je vedel, da delo pod električno napetostjo ni varno in zato ni dovoljeno, in je bil seznanjen z možnostjo odklonitve odrejenega nevarnega dela.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 343, 343/1, 353, 365, 365-2.
nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba
Pravilen je zaključek odišča prve stopnje o nedovoljenosti predlagateljeve pritožbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljevo pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP zvezi s 366. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063583
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obsodilna kazenska sodba - zavrnilna sodba v kazenskem postopku - vrnitev med kazenskim postopkom zaseženih predmetov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - napotitev na pravdo
Ker obdolžencu odvzeti predmeti in odločanje o njihovi vrnitvi ne predstavljajo zgoraj opisanih odločilnih dejstev, in ker navedeno torej ne more biti razlog za razveljavitev sodbe, za kar se v svoji pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Bo pa obdolženčev zagovornik glede obdolžencu odvzetih predmetov, pri prvostopnem sodišču podal pisni predlog za vrnitev obdolžencu zaseženih predmetov, tako da bo o tem predlogu odločilo prvostopno sodišče s posebnim sklepom. V kolikor bi o navedenem odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč procesne udeležence prikrajšalo za pravico do pritožbe.
razlika v plači - reparacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - zadostna trditvena podlaga - primerljivi delavci - poziv sodišča - prekluzija - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožnik v ponovljenem postopku ni dopolnil svojih navedb ne le glede vrste, ampak tudi višine dodatkov, ki jih je prejemal pred suspenzom oziroma prenehanjem delovnega razmerja, in kontinuitete (nadaljnjega) prejemanja teh dodatkov, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja. Delavec je v okviru reparacije praviloma upravičen do nadomestila plače v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred nezakonitostjo, kar pomeni tudi, da lahko svoje prikrajšanje opredeli na drugačen način, glede na plačo primerljivega delavca.