ZDR-1 člen 146, 146/2, 146/2-1, 148, 148/3, 148/8, 185, 185/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22a, 22a/3.. ZODPol člen 70, 70/3.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - starševsko varstvo - ugotovitveni zahtevek - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-2. OZ člen 240, 243, 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365. ZPP člen 212, 216, 236a, 236a/6, 262, 262/1, 318, 318/1, 318/1-3.
odškodninska odgovornost odvetnika - prijava terjatve v stečajni postopek - nepopolna prijava - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - sodba presenečenja - zaslišanje zakonitega zastopnika - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko - neposredno zaslišanje - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - predvidljivost škode - določanje višine odškodnine po prostem preudarku
Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka je na strani tožene stranke, toda dejansko podlago za odločanje predstavljajo vse relevantne navedbe obeh pravdnih strank - ne glede na to, ali podpirajo tezo stranke, ki je navedbo dala ali morda tezo nasprotne stranke.
Smisel omejitve odgovornosti na predvidljivo škodo je v tem, da naj stranki ne odgovarjata za več škode, kot sta jo ob sklenitvi pogodbe lahko razumno predvideli. Omejitev obsega odgovornosti na predvidljivo škodo je tudi vrednostna protiutež strogi pogodbeni odgovornosti (primerjaj 240. člen OZ). Toda s tem pravilom, ki predstavlja dodatno predpostavko odškodninske odgovornosti, ni mogoče poseči v presojo preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti in ga uporabiti pri ugotavljanju višine pravno priznane škode na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Vprašanje predvidljivosti škode bi sodišče moralo obravnavati šele potem, ko bi ugotovilo, ali oziroma kakšna višina škode je tožnici nastala in s kakšno stopnjo krivde je ravnala druga toženka.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina mladoletnih otrok - stiki otroka s staršem
Glede na konkretne okoliščine je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo. V kolikor bi bil zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.
Sodišče prve stopnje je določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca […] ter upoštevalo specifike tega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo.
Zaradi izvedbe stikov med tednom si je mati v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D. kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1, 224/4, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - prebivališče - dejansko prebivališče - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - začasno prebivališče - bistvena kršitev določb postopka - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročitev v hišni predalčnik - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič
Glede na okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča.
motenje soposesti - motilno dejanje - bistvene sestavine tožbe - navedba datuma - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočih motilnih ravnanj - ugotovitev načina motenja posesti - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba dejanskega stanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
Točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka za motenje posesti, ki je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dajatveni, se ga pa lahko, skladno s sodno prakso, oblikuje tudi na način, kot ga je tožnik: poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja se zahteva zaradi specifikacije zahtevka ugotovitev načina motenja posesti. Obdobje, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, je le v spremljajočem ugotovitvenem delu zahtevka navedeno dejstvo. Z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, pač pa le navedbo. Na določila 184. člena ZPP oprta presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnik s tem ni spremenil tožbe, je pravilna.
Neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (prvi odstavek 30. člena SPZ) po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi.
Z odstranitvijo 11-tih železnih nosilcev, pokritih s folijo, pa čeprav le delno in kljub dotrajanosti plastične folije, ter s prekopom zemlje, s čemer je bila uničena zelenjava, ki je še bila v zemlji, in sicer v izmeri 12 x 4 m, je vsekakor prišlo do take spremembe dejanskega stanja, ki nima le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ne gre za le neznatno spremembo stanja, ki nima praktičnega pomena; ekonomski interes tožnika za varstvo posestnega stanja je izkazan.
Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora tožniku zagotoviti, da bo nemoteno obdeloval (sam ali po drugih) površino 12 x 4 m na mestu, kjer jo je prej in da bo na tej površini 11 železnih obokov v velikosti, kot je bila pred odstranitvijo, ter UV plastično folijo za prekritje železnih nosilcev. Ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil; lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - višina dodatka
Napačno je stališče pritožnika, da je tožena stranka z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2020 krčila pravice delavcev in da sklep ni bil izdan zakonito. Sklep je skladno s pooblastili izdala predstojnica (prvi odstavek 33. člena ZJU) zaradi epidemije in ne gre za akt, za katerega bi potrebovala soglasje sindikata po četrtem odstavku 26. člena ZJU. Skladen je z razlago Komisije za razlago KPJS 11. točke 39. člena KPJS v povezavi z drugim odstavkom istega člena, da delavcu dodatek ne pripada za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
sodba na podlagi pripoznave - delni umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
Do umika tožbe glede plačila potnih stroškov oziroma stroškov goriva ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženca, zaradi česar mu je tožnik dolžan povrniti stroške postopka glede tega dela umaknjene tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP). Pritožbeno pojasnjevanje, da je tožbo za plačilo potnih stroškov tožnik umaknil zato, ker bi sicer postopek pred sodiščem trajal nekaj časa, ne predstavlja podlage za drugačno odmero stroškov postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064610
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-9.. OZ člen 131, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - protipravnost - varno delovno okolje - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca - razlika v plači - regres za letni dopust
Toženka tožnika ni usposobila za varno delo, ni mu zagotovila zdravniškega pregleda in tudi ne vseh osebnih zaščitnih sredstev. Ker ni poskrbela za varno delovno okolje predvsem z dajanjem jasnih navodil, ki ne bi bila v nasprotju z varnim opravljanjem dela in ustreznim nadzorom, je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala.
Tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal. Razlogov, ki jih navaja pritožba, da mu je toženka pravzaprav storila uslugo, ko mu ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker da za delo ključavničarja ni bil sposoben, ni mogoče upoštevati. Tožniku pripada s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačilo ves čas opravljanja dela po tej pogodbi, ki ga delodajalec ne sme in ne more enostransko spremeniti v nižje plačilo.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - padec na ledeni poti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - lahek primer po Fischerjevi lestvici - strah
Sodišče prve stopnje pri določitvi višine odškodnine ni zmotno uporabilo materialnega prava, saj je dosledno upoštevalo vse relevantne okoliščine (zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje) in odškodnino dosodilo v skladu z ustaljeno sodno prakso. Tožniku je ustrezno prisodilo 5.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo oziroma približno štiri povprečne mesečne neto plače v RS, in sicer 4.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju ter 1.000,00 EUR za strah. Po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb gre za lahek primer (II.). Drži sicer, da so sodišča v preteklosti za tovrstno škodo, torej zlom gležnja, presojala tudi nekoliko višjo odškodnino (okoli 7 povprečnih mesečnih neto plač), vendar pa je sodišče v konkretnem primeru dosledno upoštevalo vse relevantne okoliščine.
Ključno je, da tožnik dokazil o namenski porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni predložil. Slednje je, kot je ustrezno izpostavilo sodišče, tudi sam priznal. Ne glede na spremembo stalnega prebivališča za tožnika v zakonsko določenem roku ni prenehala obveznost predložitve dokazila o porabi predhodno dodeljenih sredstev izredne denarne socialne pomoči.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1, 93.. ZPP člen 287.
pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - I. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga
Pri tožnici glede na prejšnji invalidski postopek ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do spremembe invalidnosti, tako da bi bila njena delovna zmožnost v celoti izgubljena. Pri tožnici je od 17. 1. 2017 dalje zaradi posledic bolezni še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki (v skladu s pravnomočno sodbo z dne 8. 2. 2019).
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard verjetnosti - lastništvo nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - možnost razpolaganja z nepremičnino - konkretna nevarnost - objektivna nevarnost - onemogočanje poplačila upnikov - prerekanje trditev - nesporna dejstva - verjetnost obstoja terjatve
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je tožena stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine in ima možnost z njo razpolagati. Zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, ne zadošča.
Zaradi vložitve tožbe in nesporno ugotovljenih predhodnih ravnanjih toženkinega sina (neplačilo dolga, odstop dednega deleža), je verjetneje, da bo tudi toženka ravnala v smeri onemogočanja poplačila tožničine terjatve.
Ker je bilo pritožbi ugodeno in ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo zavrnjen, tožnici ni bila kršena pravica do izjave v takšni meri, da bi bila potrebna razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
uveljavljanje škode - kmetijska in gozdna zemljišča - upravljalec - pisna prijava škode - zavrženje tožbe - pritožbene novote - sporazum o višini odškodnine
56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1).
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje v času odločanja vso dejansko podlago za odločitev o preklicu obsojencu izrečene pogojne obsodbe. Kljub navedenemu pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obsojenec s pritožbo izkazal nakazilo dolgovanega zneska družbi DUTB d.d. v višini 20.255,58 EUR s priloženim UPN nalogom, pri čemer je oškodovana družba na posebno poizvedbo pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP prejem tega zneska potrdila. Glede na izpolnitev posebnega pogoja iz obsodilne sodbe tako ni več razloga za preklic pogojne obsodbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 35, 35/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča
Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062688
ZFPPIPP člen 408, 408/1. OZ člen 299, 299/1, 522. ZPP člen 154, 154/1, 458, 458/1.
plačilo zavarovalnih premij - nastanek obligacijskega razmerja - sklenitev pogodbe - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - odpust obveznosti - osebni stečaj - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - začetek postopka osebnega stečaja - rok za plačilo pogodbene obveznosti - spor majhne vrednosti - pogodba o prodaji na obroke
Terjatve sicer izvirajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb, vendar pa so nastale, ko je imela upnica pravico od dolžnika terjati njihovo izpolnitev.
Glede na določbo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje zgolj na terjatve, ki se jih je dolžnik (toženec) upnici (tožnici) zavezal plačati do začetka postopka osebnega stečaja, medtem ko na kasneje dospele terjatve ne učinkuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063611
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 18, 371, 371/2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - pravica do obrambe - prosta presoja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zavrnitev problematiziranega dokaznega predloga zavrnilo s tehtnimi argumenti, da ni imelo pomisleka v podpis oškodovanca na zapisniku o sprejemu ustne ovadbe, kot tudi, da je oškodovanec v nadaljnjem postopku korigiral zgolj določene navedbe iz navedenega zapisnika, ni pa zanikal vsebine celotne ovadbe (točka 38 razlogov izpodbijane sodbe). Ob tem je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opozorilo, da se pogosto zaradi različnih stanj in spominske ohranjenosti v navedbah oseb v različnih fazah postopka pojavijo razlike, pri čemer je popolno skladnost navedb ob prostem izpovedovanju nemogoče pričakovati, ključno za potrditev verodostojnosti pa je, da so izpovedbe v različnih fazah postopka skladne v bistvenem.
izločitev izvedenca medicinske stroke - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča
Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le v nepristranskost izvedenskega mnenja, pač pa tudi v nepristranskost samega sojenja, ki je ustavno varovana pravica (prvi odstavek 23. člena URS). Zato je treba odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP široko obravnavati. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke.
Še posebej v pravdnem postopku, v katerem sodišče presoja obstoj morebitne strokovne napake zdravnika, ki bi lahko povzročile zatrjevane posledice pri tožeči stranki, je mnenje izvedenca (ali izvedencev) tisto, ki odločilno prispeva k preiskavi vzrokov le-teh. Zato je še posebej pomembno, da je strankam v sodnem postopku zagotovljeno objektivno nepristransko izvedenstvo, ki se v nadaljevanju kaže v nepristranskem sojenju.