CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064822
SPZ člen 39, 44, 99. OZ člen 131. ZPP člen 13, 150, 226, 226/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - prepoved posegov - vzpostavitev prejšnjega stanja - obrazložitev zavrnitve dokazov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - katastrska meja - izvedenec določene stroke - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesne kršitve - konstitutivna odločba - deklaratorna narava sklepa - vsebina sklepa o določitvi meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - javno dobro - javna cesta - samovoljen poseg v nepremičnino - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - izvedensko mnenje iz drugega postopka - grajanje izvedenskega mnenja - katastrski podatek - povrnitev gmotne škode - denarni odškodninski zahtevek - odškodninska podlaga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - negatorna tožba - stvarnopravni zahtevek - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje
Katastrska meja se ugotavlja z izvedencem geodetske stroke, zato so priče absolutno neprimeren dokaz za dokazovanje poteka meje. Ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik dela zemljišča, v zvezi s katerim uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice, dejstva o samem posegu za presojo stvarnopravnega zahtevka niso odločilna.
Sklep o ureditvi meje je konstitutivne narave le, če se meja uredi po zadnji mirni posesti ali po pravični oceni. Če se uredi po močnejši pravici, je sklep deklaratorne narave.
Upoštevaje deklaratornost sklepa o ureditvi meje pa je sodišče v pravdi, kjer je potek meje predhodno vprašanje (kot v tej zadevi), na pravnomočno urejeno sodno mejo vezano, saj bi ponovno ugotavljanje iste meje v pravdnem postopku, pa čeprav le kot predhodno vprašanje, pomenilo ponovno odločanje o isti stvari oziroma ponovno odločanje o že pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju.
Javno dobro je stvar, ki ni v pravnem prometu, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice na noben način, niti s priposestvovanjem. Priposestvovanje javnega dobrega izrecno izključuje prvi odstavek 44. člena SPZ, enako je določal prej veljavni 29. člen ZTLR (javno dobro je bilo izenačeno z družbeno lastnino). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je bila vedno absolutna in o tem je bila in je še vedno sodna praksa ustaljena in enotna. Zaradi navedenega tudi meje zasebnega zemljišča z javnim dobrim ni mogoče urejati po kriteriju zadnje mirne posesti, temveč samo po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju v katastru.
Opravljene meritve in točke so vrisane v kataster na podlagi upravnih odločb, zato je treba morebitne napake katastrskih podatkov sanirati v ustreznem upravnem postopku, saj civilno sodišče ne more ne v pravdnem ne v nepravdnem postopku spreminjati katastrskih podatkov.
pravdna sposobnost stranke - zavrženje tožbe - odpravljiva pomanjkljivost
Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.
sprememba otrokovega osebnega imena - varstvo koristi otroka - soglasje - upravna enota - izvršitev odločbe - dokončnost odločbe
Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).
zahtevek na prepoved vznemirjanja - priposestvovanje služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - ugovor litispendence - zavrnitev ugovora - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
Opis prostorskih meja stvarne služnosti v nasprotni tožbi ne zadošča standardu iz 19. člena ZZK-1, saj sta natančno določeni le širina in dolžina poti ter stran neba, kjer poteka služnostna pot, kar pa ne omogoča natančne predstave, kje pot dejansko poteka. Sodišče je dolžno v okviru materialno procesnega vodstva stranko opozoriti naj popravi tožbeni zahtevek. Iz zahtevka mora izhajati jasen obseg pravice služnostnih upravičencev ter z merili, ki jih zahteva 19. člen ZZK-1, opredeljena služnost.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 389, 393, 394. ZIZ člen 101, 102, 137.
postopek osebnega stečaja - smiselna uporaba določb o izvršbi - omejitev izvršbe - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih
Obravnavani postopek ni izvršilni postopek, temveč postopek osebnega stečaja, ki je urejen ločeno od izvršilnega postopka. Pravila postopka osebnega stečaja so določena v ZFPPIPP. Uporaba določb ZIZ pa je v postopku osebnega stečaja določena subsidiarno le tedaj, ko posamezna določba ZFPPIPP napotuje na smiselno uporabo konkretne določbe ZIZ, ne pa na splošno. Pritožba neutemeljeno trdi, da se določilo 137. člena ZIZ v postopkih osebnega stečaja uporablja na podlagi napotitve iz 389., 393. in 394. člena ZFPPIPP, saj iz navedenih določb (niti iz kakšnih drugih določb ZFPPIPP) kaj takega ne izhaja.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina mladoletnih otrok - stiki otroka s staršem
Glede na konkretne okoliščine je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo. V kolikor bi bil zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.
Sodišče prve stopnje je določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca […] ter upoštevalo specifike tega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo.
Zaradi izvedbe stikov med tednom si je mati v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D. kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji.
fikcija umika pritožbe - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - izvršitev nakazila - vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - neprimeren dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - dejstvo v nasprotju z dokazi
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi tožeča stranka morala predložiti ustrezno pisno dokazilo, da je dne 17. 10. 2022 vnesla oziroma poskušala vnesti plačilni nalog v znesku 3.003,00 EUR v sistem Halcom ter da tega dokaza ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem računovodkinje.
Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ocenilo, da oprava naroka ni potrebna, ker je tožeča stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga. Dokazi, ki jih je predložila, so namreč v nasprotju z dejstvi, ki jih je zatrjevala.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1, 224/4, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - prebivališče - dejansko prebivališče - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - začasno prebivališče - bistvena kršitev določb postopka - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročitev v hišni predalčnik - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič
Glede na okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča.
ZDR-1 člen 143, 143/3. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 29, 29/2. Evropska socialna listina (1995) člen 2, 2-4. MKDKDČ člen 5. ZSPJS člen 40, 40/1, 40/2. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
vrnitev dela plače - dodatek za stalno pripravljenost - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - krajši delovni čas - posebni pogoji dela - urna postavka - exceptio illegalis
Toženčevo prizadevanje, da bi se pri izračunu urne postavke upoštevala mesečna delovna obveznost, kot bi izhajala iz skrajšanega polnega delovnega časa, torej 157 ur, ni utemeljeno. Tako bi bila urna postavka delavcev, ki opravljajo delo v skrajšanem polnem delovnem času, višja kot je urna postavka delavcev, ki opravljajo delo v polnem delovnem času, kar pa ne bi bilo sistemsko skladno niti ne namenjeno varstvu, ki ga je deležen, torej zasledovanju cilja, da so takšni delavci tveganjem za zdravje izpostavljeni krajši (skrajšani delovni) čas, pa kljub temu prejmejo enako (osnovno) plačo kot delavci, ki delo opravljajo v polnem delovnem času.
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
uveljavljanje škode - kmetijska in gozdna zemljišča - upravljalec - pisna prijava škode - zavrženje tožbe - pritožbene novote - sporazum o višini odškodnine
56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 35, 35/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča
Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard verjetnosti - lastništvo nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - možnost razpolaganja z nepremičnino - konkretna nevarnost - objektivna nevarnost - onemogočanje poplačila upnikov - prerekanje trditev - nesporna dejstva - verjetnost obstoja terjatve
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je tožena stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine in ima možnost z njo razpolagati. Zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, ne zadošča.
Zaradi vložitve tožbe in nesporno ugotovljenih predhodnih ravnanjih toženkinega sina (neplačilo dolga, odstop dednega deleža), je verjetneje, da bo tudi toženka ravnala v smeri onemogočanja poplačila tožničine terjatve.
Ker je bilo pritožbi ugodeno in ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo zavrnjen, tožnici ni bila kršena pravica do izjave v takšni meri, da bi bila potrebna razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Izkazano je, da je bila vsa potrebna dokumentacija sodni izvedenki posredovana s strani sodišča. Ker sodni izvedenki zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi o potrebi morebitne dodatne dokumentacije sodna izvedenka morala sodišče predhodno obvestiti.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje v času odločanja vso dejansko podlago za odločitev o preklicu obsojencu izrečene pogojne obsodbe. Kljub navedenemu pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obsojenec s pritožbo izkazal nakazilo dolgovanega zneska družbi DUTB d.d. v višini 20.255,58 EUR s priloženim UPN nalogom, pri čemer je oškodovana družba na posebno poizvedbo pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP prejem tega zneska potrdila. Glede na izpolnitev posebnega pogoja iz obsodilne sodbe tako ni več razloga za preklic pogojne obsodbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062688
ZFPPIPP člen 408, 408/1. OZ člen 299, 299/1, 522. ZPP člen 154, 154/1, 458, 458/1.
plačilo zavarovalnih premij - nastanek obligacijskega razmerja - sklenitev pogodbe - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - odpust obveznosti - osebni stečaj - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - začetek postopka osebnega stečaja - rok za plačilo pogodbene obveznosti - spor majhne vrednosti - pogodba o prodaji na obroke
Terjatve sicer izvirajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb, vendar pa so nastale, ko je imela upnica pravico od dolžnika terjati njihovo izpolnitev.
Glede na določbo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje zgolj na terjatve, ki se jih je dolžnik (toženec) upnici (tožnici) zavezal plačati do začetka postopka osebnega stečaja, medtem ko na kasneje dospele terjatve ne učinkuje.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1, 93.. ZPP člen 287.
pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - I. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga
Pri tožnici glede na prejšnji invalidski postopek ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do spremembe invalidnosti, tako da bi bila njena delovna zmožnost v celoti izgubljena. Pri tožnici je od 17. 1. 2017 dalje zaradi posledic bolezni še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki (v skladu s pravnomočno sodbo z dne 8. 2. 2019).
Ob upoštevanju močnih naveznih okoliščin, ki obtoženca vežejo na Republiko Srbijo, kjer ima sorodnike in kjer je študiral ter izkazanim aktivnim ravnanjem obtoženca, ki kljub zanikanju pritožnika vodi do zaključka, da se je ta skrival več kot pol dneva in je bil s strani policije odkrit po naključju, pritožba z nasprotovanjem ugotovitvam izpodbijanega sklepa ne pretehta v smer, da priporni razlogi begosumnosti ne bi bil podan.
Sodišče je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju zmožna opravljati svoje delo v skladu s časovno razbremenitvijo, ki ji je bila priznana z odločbo ZPIZ dne 19. 12. 2007, torej za delo s polovičnim delovnim časom.
razveza zakonske zveze - razlogi za razvezo - nevzdržnost zakonske zveze - odsotnost na naroku zaradi bolezni - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - predložitev zdravniškega opravičila
Za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev.