dedovanje - običajno prebivališče - pristojnost po stalnem prebivališču
Uredba kot sekundarni pravni akt Evropske unije se neposredno uporablja in predstavlja del pravnega reda tako Zvezne republike Nemčije kot Republike Slovenije, saj sta obe članici EU. Uredba v 4. členu določa, da se o celotnem dedovanju ter o celotni zapuščini zapustnika, ki jo je ta imel ob smrti, odloča pred enim sodiščem in v enem zapuščinskem postopku, to pa ne glede na to, kje se premoženje zapustnika nahaja. Kot navezno okoliščino za določitev pristojnosti države, katere organ oziroma sodišče bo takšen postopek izvedlo, pa določa državo, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.
ZDR-1 člen 146, 146/2, 146/2-1, 148, 148/3, 148/8, 185, 185/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22a, 22a/3.. ZODPol člen 70, 70/3.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - starševsko varstvo - ugotovitveni zahtevek - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - višina dodatka
Napačno je stališče pritožnika, da je tožena stranka z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2020 krčila pravice delavcev in da sklep ni bil izdan zakonito. Sklep je skladno s pooblastili izdala predstojnica (prvi odstavek 33. člena ZJU) zaradi epidemije in ne gre za akt, za katerega bi potrebovala soglasje sindikata po četrtem odstavku 26. člena ZJU. Skladen je z razlago Komisije za razlago KPJS 11. točke 39. člena KPJS v povezavi z drugim odstavkom istega člena, da delavcu dodatek ne pripada za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.
pritožba zoper stroškovno odločitev - pravnomočna odločitev - odločitev po temelju - odmera pravdnih stroškov
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 45, 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - epidemija - dokazna ocena
Pritožba neutemeljeno izpostavlja časovno sovpadanje pisnega opozorila in napotitve na delo od doma. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo tožniku pisno opozorilo pred redno odpovedjo podano zaradi očitanega neupravičenega izostanka z dela, delo od doma pa mu je bilo (tako kot tudi drugim delavcem toženca) odrejeno zaradi epidemije covid. Razloga za podajo pisnega opozorila in za napotitev na delo od doma tako ne kažeta na fiktivni poslovni razlog.
Sodišče je sodni izvedenki v skladu s 3. točko prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo priglašenih 230,00 EUR za pripravo na ustno podajanje zelo zahtevnega izvida. Pri tem je upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedenkino delo ocenjeno celo za izjemno zahtevno (vključen osebni pregled; izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
pravdna sposobnost stranke - zavrženje tožbe - odpravljiva pomanjkljivost
Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - padec na ledeni poti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - lahek primer po Fischerjevi lestvici - strah
Sodišče prve stopnje pri določitvi višine odškodnine ni zmotno uporabilo materialnega prava, saj je dosledno upoštevalo vse relevantne okoliščine (zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje) in odškodnino dosodilo v skladu z ustaljeno sodno prakso. Tožniku je ustrezno prisodilo 5.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo oziroma približno štiri povprečne mesečne neto plače v RS, in sicer 4.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju ter 1.000,00 EUR za strah. Po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb gre za lahek primer (II.). Drži sicer, da so sodišča v preteklosti za tovrstno škodo, torej zlom gležnja, presojala tudi nekoliko višjo odškodnino (okoli 7 povprečnih mesečnih neto plač), vendar pa je sodišče v konkretnem primeru dosledno upoštevalo vse relevantne okoliščine.
Ključno je, da tožnik dokazil o namenski porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni predložil. Slednje je, kot je ustrezno izpostavilo sodišče, tudi sam priznal. Ne glede na spremembo stalnega prebivališča za tožnika v zakonsko določenem roku ni prenehala obveznost predložitve dokazila o porabi predhodno dodeljenih sredstev izredne denarne socialne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062688
ZFPPIPP člen 408, 408/1. OZ člen 299, 299/1, 522. ZPP člen 154, 154/1, 458, 458/1.
plačilo zavarovalnih premij - nastanek obligacijskega razmerja - sklenitev pogodbe - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - odpust obveznosti - osebni stečaj - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - začetek postopka osebnega stečaja - rok za plačilo pogodbene obveznosti - spor majhne vrednosti - pogodba o prodaji na obroke
Terjatve sicer izvirajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb, vendar pa so nastale, ko je imela upnica pravico od dolžnika terjati njihovo izpolnitev.
Glede na določbo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje zgolj na terjatve, ki se jih je dolžnik (toženec) upnici (tožnici) zavezal plačati do začetka postopka osebnega stečaja, medtem ko na kasneje dospele terjatve ne učinkuje.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje v času odločanja vso dejansko podlago za odločitev o preklicu obsojencu izrečene pogojne obsodbe. Kljub navedenemu pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obsojenec s pritožbo izkazal nakazilo dolgovanega zneska družbi DUTB d.d. v višini 20.255,58 EUR s priloženim UPN nalogom, pri čemer je oškodovana družba na posebno poizvedbo pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP prejem tega zneska potrdila. Glede na izpolnitev posebnega pogoja iz obsodilne sodbe tako ni več razloga za preklic pogojne obsodbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
uveljavljanje škode - kmetijska in gozdna zemljišča - upravljalec - pisna prijava škode - zavrženje tožbe - pritožbene novote - sporazum o višini odškodnine
56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 35, 35/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča
Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti.
izločitev izvedenca medicinske stroke - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča
Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le v nepristranskost izvedenskega mnenja, pač pa tudi v nepristranskost samega sojenja, ki je ustavno varovana pravica (prvi odstavek 23. člena URS). Zato je treba odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP široko obravnavati. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke.
Še posebej v pravdnem postopku, v katerem sodišče presoja obstoj morebitne strokovne napake zdravnika, ki bi lahko povzročile zatrjevane posledice pri tožeči stranki, je mnenje izvedenca (ali izvedencev) tisto, ki odločilno prispeva k preiskavi vzrokov le-teh. Zato je še posebej pomembno, da je strankam v sodnem postopku zagotovljeno objektivno nepristransko izvedenstvo, ki se v nadaljevanju kaže v nepristranskem sojenju.
Ob upoštevanju močnih naveznih okoliščin, ki obtoženca vežejo na Republiko Srbijo, kjer ima sorodnike in kjer je študiral ter izkazanim aktivnim ravnanjem obtoženca, ki kljub zanikanju pritožnika vodi do zaključka, da se je ta skrival več kot pol dneva in je bil s strani policije odkrit po naključju, pritožba z nasprotovanjem ugotovitvam izpodbijanega sklepa ne pretehta v smer, da priporni razlogi begosumnosti ne bi bil podan.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard verjetnosti - lastništvo nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - možnost razpolaganja z nepremičnino - konkretna nevarnost - objektivna nevarnost - onemogočanje poplačila upnikov - prerekanje trditev - nesporna dejstva - verjetnost obstoja terjatve
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je tožena stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine in ima možnost z njo razpolagati. Zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, ne zadošča.
Zaradi vložitve tožbe in nesporno ugotovljenih predhodnih ravnanjih toženkinega sina (neplačilo dolga, odstop dednega deleža), je verjetneje, da bo tudi toženka ravnala v smeri onemogočanja poplačila tožničine terjatve.
Ker je bilo pritožbi ugodeno in ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo zavrnjen, tožnici ni bila kršena pravica do izjave v takšni meri, da bi bila potrebna razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2, 82.. ZPP člen 287.
III. kategorija invalidnosti - dokazovanje z izvedencem
Tožnici so nedvomno ostale posledice, ki jih je utrpela ob zvinu kolenu, kar je tožena stranka upoštevala že v predsodnem postopku. Ob priznanju pravice do premestitve ji je tudi določila stvarne razbremenitve pri delu.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Izkazano je, da je bila vsa potrebna dokumentacija sodni izvedenki posredovana s strani sodišča. Ker sodni izvedenki zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi o potrebi morebitne dodatne dokumentacije sodna izvedenka morala sodišče predhodno obvestiti.