ZFPPIPP člen 121, 121/1, 389, 393, 394. ZIZ člen 101, 102, 137.
postopek osebnega stečaja - smiselna uporaba določb o izvršbi - omejitev izvršbe - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih
Obravnavani postopek ni izvršilni postopek, temveč postopek osebnega stečaja, ki je urejen ločeno od izvršilnega postopka. Pravila postopka osebnega stečaja so določena v ZFPPIPP. Uporaba določb ZIZ pa je v postopku osebnega stečaja določena subsidiarno le tedaj, ko posamezna določba ZFPPIPP napotuje na smiselno uporabo konkretne določbe ZIZ, ne pa na splošno. Pritožba neutemeljeno trdi, da se določilo 137. člena ZIZ v postopkih osebnega stečaja uporablja na podlagi napotitve iz 389., 393. in 394. člena ZFPPIPP, saj iz navedenih določb (niti iz kakšnih drugih določb ZFPPIPP) kaj takega ne izhaja.
zahtevek na prepoved vznemirjanja - priposestvovanje služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - ugovor litispendence - zavrnitev ugovora - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
Opis prostorskih meja stvarne služnosti v nasprotni tožbi ne zadošča standardu iz 19. člena ZZK-1, saj sta natančno določeni le širina in dolžina poti ter stran neba, kjer poteka služnostna pot, kar pa ne omogoča natančne predstave, kje pot dejansko poteka. Sodišče je dolžno v okviru materialno procesnega vodstva stranko opozoriti naj popravi tožbeni zahtevek. Iz zahtevka mora izhajati jasen obseg pravice služnostnih upravičencev ter z merili, ki jih zahteva 19. člen ZZK-1, opredeljena služnost.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je upnica s trditvami v predlogu verjetno izkazala tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (pogoj iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) kot tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki bi upnici nastala s prodajo sporne nepremičnine (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč navedla, da bo v primeru prodaje sporne nepremičnine tretjemu dobrovernemu kupcu (dolžnika prodajo že oglašata na spletu) izgubila solastninsko pravico na nepremičnini. S tem je po presoji pritožbenega sodišča glede na specifičnost bodoče terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazala že obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena, ter potrebnost odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, saj upnica s predlagano začasno odredbo zasleduje pravico, da je kot dedinja upravičena do pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila s smrtjo pokojnega zapustnika (zavarovanje nedenarne terjatve) in ne na izplačilo dednega deleža (denarna terjatev). Te pravice do izročitve predmeta zapuščine pa v primeru prodaje tretji dobroverni osebi ne bi mogla uveljavljati in bi jo s prodajo torej izgubila. Zato upnici niti ni bilo treba dokazovati konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje, in tudi ne, da imata kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
fikcija umika pritožbe - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - izvršitev nakazila - vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - neprimeren dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - dejstvo v nasprotju z dokazi
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi tožeča stranka morala predložiti ustrezno pisno dokazilo, da je dne 17. 10. 2022 vnesla oziroma poskušala vnesti plačilni nalog v znesku 3.003,00 EUR v sistem Halcom ter da tega dokaza ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem računovodkinje.
Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ocenilo, da oprava naroka ni potrebna, ker je tožeča stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga. Dokazi, ki jih je predložila, so namreč v nasprotju z dejstvi, ki jih je zatrjevala.
Sodišče je sodni izvedenki v skladu s 3. točko prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo priglašenih 230,00 EUR za pripravo na ustno podajanje zelo zahtevnega izvida. Pri tem je upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedenkino delo ocenjeno celo za izjemno zahtevno (vključen osebni pregled; izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
poklicni voznik tovornjaka - dodatek za delovno dobo - plačilo nadur - poklicno zavarovanje - delno zavrženje tožbe - zadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera za zadostnost trditvene podlage nista potrebni krajevna in časovna konkretizacija okoliščin oprave nadur in natančnejše navajanje tedaj opravljenih nalog. Delodajalec je tisti, ki se profesionalno ukvarja s prevozom tovora, ga organizira, določa voznikom relacije glede na naročila, jim odreja druge naloge, povezane z določenim prevozom (nakladi, razkladi, čakanje nanju, čiščenje vozila itd.) in pozna čas, ki je običajno potreben za njegovo izvedbo. Točno in pravilno vodenje evidenc delovnega časa, ki ne vključuje zgolj vožnje, temveč tudi vsa s tem povezana opravila, je dolžnost delodajalca in ne delavca. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da iz tožnikovih navedb ni mogoče razbrati, kaj je vštel v delovni čas, niti načina izračuna nadur.
ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064610
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-9.. OZ člen 131, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - protipravnost - varno delovno okolje - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca - razlika v plači - regres za letni dopust
Toženka tožnika ni usposobila za varno delo, ni mu zagotovila zdravniškega pregleda in tudi ne vseh osebnih zaščitnih sredstev. Ker ni poskrbela za varno delovno okolje predvsem z dajanjem jasnih navodil, ki ne bi bila v nasprotju z varnim opravljanjem dela in ustreznim nadzorom, je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala.
Tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal. Razlogov, ki jih navaja pritožba, da mu je toženka pravzaprav storila uslugo, ko mu ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker da za delo ključavničarja ni bil sposoben, ni mogoče upoštevati. Tožniku pripada s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačilo ves čas opravljanja dela po tej pogodbi, ki ga delodajalec ne sme in ne more enostransko spremeniti v nižje plačilo.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina mladoletnih otrok - stiki otroka s staršem
Glede na konkretne okoliščine je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo. V kolikor bi bil zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.
Sodišče prve stopnje je določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca […] ter upoštevalo specifike tega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo.
Zaradi izvedbe stikov med tednom si je mati v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D. kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji.
ZDR-1 člen 146, 146/2, 146/2-1, 148, 148/3, 148/8, 185, 185/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22a, 22a/3.. ZODPol člen 70, 70/3.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - starševsko varstvo - ugotovitveni zahtevek - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1, 224/4, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - prebivališče - dejansko prebivališče - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - začasno prebivališče - bistvena kršitev določb postopka - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročitev v hišni predalčnik - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič
Glede na okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - dopustitev revizije v izvršilnem postopku
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba razpisanega naroka, zlasti ob upoštevanju, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve, da je z enim vabilom obdolženca vabilo na več razpisanih narokov, pritožnik ne more doseči drugačne odločitve pritožbenega sodišča s smiselnim zavzemanjem, da bi moral obdolženec na vsakega od treh narokov prejeti ločeno vabilo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 45, 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - epidemija - dokazna ocena
Pritožba neutemeljeno izpostavlja časovno sovpadanje pisnega opozorila in napotitve na delo od doma. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo tožniku pisno opozorilo pred redno odpovedjo podano zaradi očitanega neupravičenega izostanka z dela, delo od doma pa mu je bilo (tako kot tudi drugim delavcem toženca) odrejeno zaradi epidemije covid. Razloga za podajo pisnega opozorila in za napotitev na delo od doma tako ne kažeta na fiktivni poslovni razlog.
dedovanje - običajno prebivališče - pristojnost po stalnem prebivališču
Uredba kot sekundarni pravni akt Evropske unije se neposredno uporablja in predstavlja del pravnega reda tako Zvezne republike Nemčije kot Republike Slovenije, saj sta obe članici EU. Uredba v 4. členu določa, da se o celotnem dedovanju ter o celotni zapuščini zapustnika, ki jo je ta imel ob smrti, odloča pred enim sodiščem in v enem zapuščinskem postopku, to pa ne glede na to, kje se premoženje zapustnika nahaja. Kot navezno okoliščino za določitev pristojnosti države, katere organ oziroma sodišče bo takšen postopek izvedlo, pa določa državo, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.
SPZ-B člen 64, 49, 9.. PZ-UPB5 člen 221, 208, 207, 317, 330, 354, 349.
lastninska pravica na čolnu - nedobrovernost kupca - izbrisna tožba
Drugi toženec zaradi svoje nedobrovernosti ni pridobil lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika. Pravilna je presoja, da je vknjižba v njegovo korist v vpisniku morskih čolnov materialnopravno neveljavna in se mora izbrisati.
Drugi toženec se neutemeljeno sklicuje na pričakovano pravico pridobitelja, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom. Pogodba o zavezovalnem poslu, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik morskih čolnom, ki ga zahteva zakon.