CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062876
ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 161.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - solastnina na nepremičnini - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju - spor o velikost solastninskih deležev - ocena vrednosti nepremičnine - predlog za sklenitev sodne poravnave - nestrinjanje s predlogom - postavitev sodnega izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - odločitev o stroških postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški - potrebnost stroškov - prizidek - gradnja prizidka - prizidek kot novogradnja - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote
Postavitev izvedenca je bila res posledica dejstva, da se udeleženca nista strinjala glede vrednosti nepremičnine, vendar to še ne pomeni, da gre za nepotrebne ali krivdno povzročene stroške. Skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izdaja regulacijske začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ponovno motenje posesti - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje pravilno opredeli materialnopravno podlago za rešitev te zadeve, to so določbe ZIZ (272. člen) ob interpretaciji regulacijske začasne odredbe, kot jo je podalo Ustavno sodišče v zadevi Up 275/97. Gre namreč za primer, ko je predlog za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku in je mogoče izdati začasno odredbo le, če upnik izkaže verjetnost škode, ki jo bo težko nadomestiti ali omiliti in pričakuje resne posledice, ki jih bo težko odpraviti ali omiliti. Pri tem sodišče pravilno ocenjuje, da je vezano na trditveno podlago in dokaze, katere predlaga upnik.
Tožeča stranka torej ni uspela dokazati, da dejavnosti ne more več opravljati zaradi ravnanja tožene stranke z drugim motitvenim ravnanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.
pritožba zoper stroškovno odločitev - pravnomočna odločitev - odločitev po temelju - odmera pravdnih stroškov
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
postopek dopolnitve zemljiške knjige - uskladitev podatkov - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporna dejstva - tožba na izpodbijanje vpisa
Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zakoniti zastopnik - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožnik delo po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal z vednostjo tožene stranke.
Novi ravnatelj je izpovedal, kako je primopredaja potekala in zatrjeval, da na iztek tožnikove pogodbe o zaposlitvi sploh ni bil opozorjen, prav tako ni imel dostopa do računalniškega sistema. Da tožnik nima pogodbe o zaposlitvi je izvedel v petek 4. 2. 2021. Zato je tožnika že 8. 2. 3021 po mailu za naslednji dan poklical na razgovor, mu prepovedal nadaljnje delo in mu ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za drugo delovno mesto, ki pa je tožnik ni podpisal.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tudi ob ravnanju s skrajno skrbnostjo ni mogla pričakovati tožnikovega nepravilnega in neskrbnega ravnanja (tj. da bo snop armiranih mrež raztovoril pokončno z vpetjem za kovinske vezice le na dveh mestih) in se posledicam tega ravnanja tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Bistveno je, da so delavci poznali pravilen način raztovarjanja mrež, ki je bil tudi praksa pri toženi stranki, in da so imeli možnost, da želji stranke po načinu raztovarjanja, ki ni bil skladen z navodili, ne sledijo.
sklep o prekinitvi postopka - predlog stranke za prekinitev postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - uporabnina - višina uporabnine - višina dednega deleža
Načeloma sicer velja, da ima vsaka stranka pravico izjaviti se o navedbah nasprotne stranke, vključno z navedbami procesne narave, vendar ZPP v 206. členu med drugim določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi sodišče sprejme po svoji presoji in ni vezano na predloge ali izjave strank, zato sodišče prve stopnje s tem, ko predloga tožnikov za prekinitev ni vročalo tožencem, ni kršilo njihove pravice do izjave.
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
sprememba otrokovega osebnega imena - varstvo koristi otroka - soglasje - upravna enota - izvršitev odločbe - dokončnost odločbe
Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).
Sodišče je sodni izvedenki v skladu s 3. točko prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo priglašenih 230,00 EUR za pripravo na ustno podajanje zelo zahtevnega izvida. Pri tem je upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedenkino delo ocenjeno celo za izjemno zahtevno (vključen osebni pregled; izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
Predsednica sodišča ni bila funkcionalno pristojna za izdajo tega dela izpodbijanega sklepa, zato je sodišče prve stopnje kot stvarno pristojno sodišče o pritožbi toženke odločilo v nepravilni sestavi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na citirano kršitev ob obravnavanju pritožbe, ki je dovoljena, glede na splošno pravilo o dovoljenosti pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, upoštevaje okoliščino, da je bil sklep izdan po predsednici sodišča3 (čl. 363/1 ZPP), je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
pravdna sposobnost stranke - zavrženje tožbe - odpravljiva pomanjkljivost
Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 45, 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - epidemija - dokazna ocena
Pritožba neutemeljeno izpostavlja časovno sovpadanje pisnega opozorila in napotitve na delo od doma. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo tožniku pisno opozorilo pred redno odpovedjo podano zaradi očitanega neupravičenega izostanka z dela, delo od doma pa mu je bilo (tako kot tudi drugim delavcem toženca) odrejeno zaradi epidemije covid. Razloga za podajo pisnega opozorila in za napotitev na delo od doma tako ne kažeta na fiktivni poslovni razlog.
ZDR-1 člen 11, 11/4, 137, 137/1.. OZ člen 86, 86/1.
izplačilo nadomestila plače - odsotnost z dela - ničnost dogovora - poziv delavcu za vrnitev na delo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za dokazano tožnikovo trditev, da je za delavce na terenu pri toženki veljalo, da se jih izrecno pozove (napoti) na delo (direktor toženke je celo izpovedal o pisnem pozivu). Pravilno je ugotovilo, da toženka tožnika na delo ni pozvala (razporedila), da bi delo lahko nastopil, in da tožnik dela tudi kasneje ni odklonil.
OZ člen 343, 347, 347/1, 356, 356/2, 1034. ZIZ člen 20a, 20a/3.
izpolnitev pogodbe - finančni lizing nepremičnin - odstop od pogodbe o leasingu - zastavni dolžnik - lastnik nepremičnin - res iudicata - odstopno upravičenje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
V obravnavani zadevi upnik ne uveljavlja izterjave terjatve iz naslova odškodnine zaradi uresničitve odstopnega upravičenja, ampak izterjavo terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe (tj. izterjavo v pogodbi o lizingu dogovorjenih in že zapadlih obrokov lizinga ter stroškov, ki naj bi jih bil po pogodbi dolžan nositi lizingojemalec, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), nastanek oziroma zapadlost teh terjatev pa ni vezana na izkaz pogojev za uresničitev odstopnega upravičenja. Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) zato ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu vsebinsko odloči. Četudi je upnik za obračun obrokov lizinga v višji višini na podlagi na novo izdelanega anuitetnega načrta imel podlago v določbah 15. člena pogodbe o lizingu, glede na zgoraj povzeto vsebino te določbe dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da višina spremenjenih obrokov na podlagi določb notarskega zapisa ni bila v naprej v celoti določljiva. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se zato ne more nanašati tudi na presežek nad zneskom obroka, izrecno določenim v notarskem zapisu (7.110,20 EUR). Četudi je na podlagi pogodbe o lizingu lizingojemalec lizingodajalcu dolžan plačati stroške izdaje zahtevka za deponiranje pogodbe, prav tako pa tudi povrniti stroške zavarovanja predmeta lizinga, ki jih je plačal lizingodajalec, pa zneski teh stroškov v pogodbi niso določno opredeljen, niti niso navedeni vsi elementi, da bi bilo višino teh stroškov mogoče določiti. Prav tako ni določena zapadlost teh terjatev. Notarski zapis zato ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo teh stroškov. Glede stroškov opominov je v 16. členu pogodbe o lizingu sicer določeno, da ima lizingodajalec lizingojemalcu pravico zaračunati stroške vsakega opomina v višini 12,50 EUR. Vendar pa tudi glede teh zneskov v notarskem zapisu zapadlost ni določena. Upnik, ki je sicer izkazal, da je lizingojemalcu izdal opomine in mu tudi zaračunal stroške opominov, pa zapadlosti teh terjatev tudi ni izkazal na način iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, saj ni izkazal niti da je račune za stroške opominov vročil lizingojemalcu niti da mu je vročil obvestila o zapadlosti teh stroškov. dolžnik v obravnavani zadevi nima položaja subsidiarnega poroka, ki bi osebno odgovarjal za plačilo terjatev iz pogodbe o lizingu, ampak ima položaj zastavnega dolžnika, ki za plačilo upnikovih terjatev odgovarja kot lastnik nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko, ustanovljeno v zavarovanje upnikovih terjatev do lizingojemalca, odgovornost dolžnika in poplačilna pravica upnika pa sta omejeni na poplačilo iz teh nepremičnin. Določbe 1034. člena OZ, ki se uporablja za presojo zastaranja terjatev v razmerju do subsidiarnega poroka, zato v razmerju do dolžnika ni mogoče uporabiti. Odstop od pogodbe o finančnem lizingu (z odkupno opcijo) sam po sebi nima za posledico prenehanja upnikove pravice do plačila do odstopa že zapadlih obrokov lizinga.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - dopustitev revizije v izvršilnem postopku
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba razpisanega naroka, zlasti ob upoštevanju, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve, da je z enim vabilom obdolženca vabilo na več razpisanih narokov, pritožnik ne more doseči drugačne odločitve pritožbenega sodišča s smiselnim zavzemanjem, da bi moral obdolženec na vsakega od treh narokov prejeti ločeno vabilo.