CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00064693
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
epidemija - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatka - nevarni delovni pogoji - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obrazložitev izpodbijane sodbe ni razumljiva. Sodišče namreč ugotavlja, da je tožnica v mesecu maju 2020 delo s strankami opravljala 59,17 ur, nato pa zaključi, da tožnica ni dokazala, da je delo opravljala v nevarnih razmerah tudi v času, ko ni imela strank in stikov s sodelavci, kar bi kazalo na zaključek, da sodišče šteje, da je bilo delo s strankami (in stiki s sodelavci) v relevantnem obdobju delo v nevarnih pogojih. Vendar takšne sinteze decidirano ne poda, saj kljub temu tožnici vtoževanega dodatka ne prizna. Tako ni mogoče nedvoumno razbrati, kakšno je pravno stališče prvostopnega sodišča, ki je relevantno za obravnavani primer, niti kateri odločilni razlogi so ga pravzaprav vodili k njegovi odločitvi.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 344.. ZDSS-1 člen 41, 41/6.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - prepozen odgovor na pritožbo - fikcija vročitve
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica med opravljanjem delovnih nalog pri toženkinem naročniku vzela brusilnik nožev z namenom, da bi si ga prilastila. S tem je tožnica naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima hkrati tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine (prva in druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1).
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/2, 219, 222, 223.
nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posesti - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - obseg izvrševanja služnosti - uporaba tuje stvari
Posledično zato, s strani tožnikov zatrjevana mirna posest spornega dela nepremičnine od leta 1982 do 2004 oziroma celo vse do 2019, ki pa ni bila dobroverna, ker so morali vedeti, da niso upravičeni imeti sporni del zemljišča v posesti kot lastniki, ne zadošča za pridobitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - izvajanje stikov - začasno omejevanje stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Med udeležencema ni sporno, da ima deček precejšnje psihosocialne težave in da potrebuje strokovno pomoč ter medikamentozno terapijo. Prav tako nasprotni udeleženec ne nasprotuje ugotovitvi, da je simptomatika pri dečku, pa tudi njeno poslabšanje, povezana s stiki, razlog pa še ni ugotovljen.
Največja otrokova korist glede na izkazane okoliščine narekuje začasno neizvajanje stikov z očetom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083800
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 548, 548/1. ZIKS-1 člen 20, 20/4, 26, 26/2, 26/4.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - tuj državljan - varščina - kdaj varščina zapade - pobeg obsojenca - zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca - poziv na prestajanje kazni zapora - vročitev poziva - odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev ponovne prošnje - vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku - vročanje po ZUP - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - komunikacija s pooblaščencem - mednarodna tiralica - evropski nalog za prijetje in predajo - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je obsojenec, ki je državljan Romunije, ob položitvi varščine zavezal, da se ne bo izogibal kazenskemu pregonu ter svojega zadnjega bivališča v Romuniji ne bo zapuščal, na vsa vabila sodišča se bo odzval, saj bo sicer lahko zoper njega ponovno odrejen pripor. Opozorjen je bil tudi, da varščina pripade v korist proračuna Republike Slovenije, če pobegne oziroma se ne odzove vabilom in pozivom sodišča na morebiten nastop kazni. Po vročenem pozivu na prestajanje kazni v letu 2008 na naslov v Romuniji je obsojenec po pooblaščenem zagovorniku večkrat vložil prošnjo za odlog izvršitve kazni, zadnji prošnji pa sodišče prve stopnje ni ugodilo, zaradi česar bi moral obsojenec kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016, vendar se na poziv sodišča na prestajanje kazni zapora, kljub obljubi, da se bo odzval vabilom, ni odzval, zaradi česar je sodišče zoper njega v letu 2016 razpisalo tiralico, mednarodno tiralico in izdalo evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Že v letu 2015 je sodišče prve stopnje pristojnim organom Romunije podalo zaprosilo za prenos izvršitve kazni zapora iz Republike Slovenije v Romunijo, ki pa je bilo zavrnjeno, saj je bilo ugotovljeno, da se obsojenec ne nahaja v Romuniji in živi v Veliki Britaniji. Sodišče prve stopnje je po opravljeni preverki pri Interpolu Združenega Kraljestva v letu 2015 ugotovilo, da slednji nima podatkov o trenutnem prebivališču obsojenca. Zaključilo je, da je varščina zapadla najkasneje dne 29. 8. 2016, ko je zoper obsojenca odredilo tiralico, in da pripada proračunu; dejstvo, da je izvršitev kazni zapora zoper obsojenca zastarala, pa pri tem ni pomembno, saj je do zastaranja prišlo prav zaradi obsojenčevega izogibanja prestajanju kazni.
Pritožnik se ob zatrjevanju, da bi moralo sodišče obsojencu vrniti varščino, ker pravnomočno izrečena kazen zaradi zastaranja ni bila izvršena, sklicuje na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS VSS I Kzz 9/78 z dne 12. 10. 1978. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da iz navedenega mnenja izhaja, da varščina vsekakor preneha in se mora položeni znesek denarja vrniti v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, vendar pa to velja zgolj v primeru, če pri tem ni bil podan razlog za zapadlost varščine. Razlog za zapadlost varščine pa je prav pobeg obsojenca, zaradi česar ob ugotovitvi te okoliščine, varščina kljub absolutnemu zastaranju izvršitve kazni, ne preneha.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064003
ZPP člen 8. OZ člen 6, 6/1. ZD člen 41.
zapuščinski postopek - dvig sredstev z računa zapustnika - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - vrnitev denarja v zapuščino - odstop dednega deleža - uveljavljanje kolektivne terjatve - nujni sosporniki - pravni interes - življenjski stroški - hramba denarja - denarna sredstva - povprečni mesečni dohodek - žepnina - psihično stanje - uporaba brez pravne podlage - denarna sredstva na bančnem računu - pavšalne trditve - dokazna stiska - procesno dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem
Tožnica ne upošteva določenih večjih izdatkov zapustnice (zlasti v zvezi z njenimi nepremičninami oziroma celotnim premoženjem), prevelik pomen pa pripisuje nekaterim izdatkom za osebno nego. Pri ugotavljanju mesečnih izdatkov zapustnice gre predvsem za vprašanje njihove celovite ocene (po vrsti in po višini), ne pa za matematični obračun teh stroškov.
Tožnica, ki je bila v določeni dokazni stiski, je, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, prevalila procesno dokazno breme na toženca.
zamudna sodba - splošno znana dejstva - pogoji za izdajo zamudne sodbe
V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca vložila tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, na podlagi katere naj bi lastninska pravica na spornih nepremičninah prešla na tožnika, ne vpliva na obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj ne pomeni, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Da pa drži zaključek prvega sodišča, da obsojenec nima nobenega resnega namena do poravnave obeh dolgov, kar vztrajno zatrjuje v pritožbenih navedbah, ko je obljubljal poravnavo dolga obema oškodovancema do konca koledarskega leta 2022, pa izhaja še iz dopisov obeh oškodovancev in sicer D. D. z dne 9. 1. 2023 in C. C. z dne 6. 1. 2023, ko sta oba na poziv pritožbenega sodišča sporočila, da jima obsojenec do 9. 1. 2023 ni plačal ničesar.
Dolžnik mora upniku povrniti tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le „stroški priprave predloga za izvršbo“, se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s predlogom za izvršbo je upnik imel. Gre za presplošno opredelitev, ki je tudi v nasprotju z Navodilom za izpolnjevanje obrazca po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, saj upnik teh stroškov ni opredelil kot na primer poštnina, fotokopije in podobno. Drži torej pritožbena trditev, da upnik stroškov ni konkretiziral tako, da bi pojasnil, na kaj se nanašajo in jih zato ni možno posamično ovrednotiti tako glede kriterija potrebnosti kot glede opredelitve do same višine stroškov.
Višje sodišče glede na odgovor na pritožbo upnika, v katerem se upnik sklicuje na stroškovnik, ki je dostopen na spletni strani samega upnika, navaja, da gre za novoto, ki jo v okviru pritožbenega postopka ne more upoštevati. Sicer pa višje sodišče pojasnjuje, da predstavlja glede na trditveno podlago upnika v pritožbi stroškovnik, ki ga upnik k pritožbi niti ne predloži, enostranski akt upnika, za katerega pa ni izkazal, da bi obstajala za njegovo uporabo kakršnakoli zakonita ali pogodbena podlaga.
ZDR-1 člen 44, 126, 126/2, 137, 137/2, 137/8. ZUDDob člen 7. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (2013) člen 55, 55/4. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije (2005) člen 50, 50/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 44, 44/5. KPtoupd člen 76, 76/4.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom - plačilo za poslovno uspešnost - odsotnost z dela - plača - nadomestilo plače - posredna diskriminacija - osebna okoliščina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače. V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca.
Glede na objektivno drugačen položaj delavcev, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo delo, ter odsotnih delavcev, ki dela iz različnih razlogov ne opravljajo, je zakonodajalec drugače uredil tudi pravico do plačila. Ker položaja po določbah ZDR-1, ki urejajo ustrezno plačilo za delo, nista enaka oziroma primerljiva, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost v Pravilniku diskriminatorna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063171
ZIZ člen 272, 272/2-2. ZPP člen 425.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spor zaradi motenja posesti - uporaba nepremičnine - izročitev ključev - nastanek škode - grozeča težko nadomestljiva škoda - konkretiziranost navedb - načelo hitrosti postopka - trditveno breme - pritožbena novota
Bistvo ureditvene začasne odredbe je v tem, da domnevni upnik predlaga začasno ureditev spornega pravnega razmerja že za čas sodnega postopka. Po pravni teoriji in sodni praksi gre pri regulacijskih začasnih odredbah za sredstvo, ki je upravičeno le v nujnih in izjemnih primerih.
Tožeči stranki zgolj s splošno navedbo, da se v stanovanju lahko naredi škoda, ker so instalacije stare in je zato treba večkrat preverjati stanje, nista zadostili trditvenemu bremenu glede standarda težko nadomestljive škode.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje lastnika nepremičnine - uporaba dovozne poti - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da tožnici v predlogu za izdajo začasne odredbe nista navedli dejstev, s katerimi bi izkazali verjetnost nastanka težko nadomestljive škode. Toženec za dostop do svojih nepremičnin sporno pot uporablja že najmanj 10 let in (še) nima urejene druge poti. Posplošene navedbe tožnic, da se zaradi voženj z gradbeno mehanizacijo teren poseda, določeni tlakovci so že poškodovani in neenakomerno vdrti, vse bolj pa je poškodovana tudi mreža ob poti, nikakor ne izkazujejo nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da jima v tem primeru lahko nastaja le premoženjska škoda, ki jo je moč odpraviti oziroma oceniti in nadomestiti, medtem ko okoliščin v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode tožnici sploh nista zatrjevali.
ZPP člen 8, 286, 286/4.. ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-8, 160, 160/2.. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31, 31/1, 31/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dokazna ocena - trpinčenje na delovnem mestu - zavrnitev dokaznih predlogov - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke in zaslišanjem brata je tožnica predlagala za ugotavljanje vzročne zveze in višine škode v posledici trpinčenja. Oba dokazna predloga je sodišče utemeljeno zavrnilo kot nepotrebna, ker ni ugotovilo nedopustnega ravnanja toženke. Zdravstvena dokumentacija sama po sebi ne dokazuje in ne more dokazovati obstoja konkretnih protipravnih ravnanj toženke v smislu trpinčenja.
Zmotna je presoja sodišča, da tožnica ni upravičena do nadomestila za neizrabljen dopust, ker ji je delovno razmerje pri toženki nezakonito prenehalo po njeni volji.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - delež zakonca na skupnem premoženju - pritožbene novote - nedopustne pritožbene novote
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema, kar narekuje njegovo enotno obravnavnje in posledično določitev enotnih deležev na vseh delih skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063005
ZPP člen 337, 337/1, 425, 428, 428/2. ZIZ člen 272, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - motilno dejanje - posestno varstvo - pravni interes - prepoved bodočega motenja - solastnina - parkirno mesto - nižji dokazni standard - tožbeni predlog - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožbena novota - pravna teorija - načelo hitrosti postopka
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
Predlog začasne odredbe je po vsebini povsem enak tožbenemu predlogu.
To, da mora, ko toženka parkira pred njenim avtomobilom, prositi da ga umakne in vstati prej, da ne zamudi službe, sicer predstavlja nevšečnost, ki pa ne dosega niti standarda pravno priznane, kaj šele težko nadomestljive škode.
odvzem starševske skrbi - pravica staršev do stikov z otrokom - stiki po odvzemu roditeljske pravice - odvzem pravice do stikov z otrokom - postavitev skrbnika - rejnik - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa
Sodišče je materialnopravno pravilno naredilo tudi prognozo in oceno, ali bi koristi otroka lahko zavarovalo z blažjim ukrepom oziroma preverilo, ali bosta starša kdaj zmogla prevzeti skrb zanj. Izrek blažjega ukrepa je moralo izključiti ob ugotovitvi, da možnosti, da bi pritožnica (in nasprotni udeleženec) skrb za sina kdaj zmogla, praktično ni. Pritožnica je izvedenki povedala, da o vzgoji in negi otroka ne ve nič, njen življenjski slog je popolnoma neurejen, niti med nosečnostjo ni zmogla upoštevati dejavnikov, nujnih za zdrav razvoj otroka (kar je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke prof. dr. B. B.), okužena je s hepatitisom C in neuvidevna, razmerje z nasprotnim udeležencem je toksično in obarvano z nasiljem.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/4, 17.. KPJS člen 42, 46.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2, 17.. ZPP člen 154, 158.. ZSPJS člen 32.. Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (30.09.1994) člen 2.
policist - dodatek za stalno pripravljenost - poseben delovni pogoj - pripravljenost za delo - pisna odredba - zakonske zamudne obresti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tudi če tožniku v času, za katerega zahteva dodatek za pripravljenost za delo, niso bile izdane pisne odredbe o pripravljenosti s strani navedenih oseb, to za odločitev ni bistveno, temveč je ključno, ali se je institut stalne pripravljenosti v praksi izvrševal in ali so za to vedeli in s tem soglašali tisti, ki so bili glede na navedeno pravno podlago pristojni odrejati pripravljenost za delo.
ZDR-1 člen 170, 170/2, 170/4.. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 29, 29/3.. OZ člen 86, 86/1, 247.. ZPP člen 7, 212.
vračilo stroškov izobraževanja - izobraževanje v interesu delodajalca - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi - nično pogodbeno določilo - pogodbena kazen - posebna znanja
Toženka se je v 4. členu Pogodbe o izobraževanju res zavezala, da bo v primeru, če ne bo dokončala izobraževanja, kot tudi v primeru, če bi prej kot v enem letu po končanem izobraževanju po svoji volji oziroma krivdi prekinila delovno razmerje pri tožnici, le-tej povrnila vtoževani pavšalni znesek 1.500,00 EUR kot del stroškov izobraževanja. Vendar pa je to pogodbeno določilo, ker je bilo navedeno izobraževanje izvedeno za potrebe delovnega procesa tožnice, v nasprotju s prisilnimi predpisi (z določili četrtega odstavka 170. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 29. člena Kolektivne pogodbe za lesarstvo) in je torej nično (prvi odstavek 86. člena OZ).
DZ člen 100, 100/1. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 112, 112/8.
preživljanje razvezanega zakonca - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba, vezana na rok
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka, pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063630
ZPP člen 117, 285. ZDKG člen 20. ZD člen 28, 32. SPZ člen 8, 54. OZ člen 533.
spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja - zaščitena kmetija - zapustnikovo premoženje - zapuščina - odsvojitev poslovnega deleža - darilna pogodba - sestavina nepremičnine - vlaganja - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialno procesno vodstvo
Tožnik je predlog za vrnitev v stanje pred prvim narokom za glavno obravnavo podal prepozno. Zaradi zatrjevane nepravilne oprave prvega naroka za glavno obravnavo tako ni moglo priti do kršitve pravice do izjave, saj tožnik možnosti, da bi se pravda vrnila v tisto stanje, v katerem je bila pred tem narokom, ni izkoristil pravočasno.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti (stvarni, obligacijski, avtorski, korporacijski), da ima torej potomec absolutno pravico na delu zapustnikovega premoženja, pri čemer mora zatrjevati in dokazati, da njegov prispevek k celotnemu zapustnikovemu premoženju ustreza vrednosti izločene stvari.
Posamična vlaganja v prednikov že obstoječ objekt, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD.
Tožnik v tožbi trdi, da so bile okrasne ptice in perjad zapustnikova last in da so tvorile premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tega dejstva ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo. Pritožba se utemeljeno protivi takšni odločitvi, saj zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti, v 28. členu ZD določena pravila za izračun nujnega deleža pa terjajo, da se vrednost zapuščine ugotavlja na podlagi ugotovitev o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti.