postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - navzkrižje interesov - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - konfliktnost med starši
Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.
vrnitev v prejšnje stanje - dolžna skrbnost stranke - gospodarska družba - obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - soglasje za mediacijo - prekinitev zaradi postopka mediacije - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - soglasje pravdnih strank - nevložitev odgovora na tožbo - izdaja zamudne sodbe
Če stranka ob prejemu tožbe ne prebere vseh priloženih pozivov in opozoril sodišča ter zato na tožbo ne odgovori pravočasno, je to očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V takem primeru sodišče ni dolžno razpisati naroka, kot zmotno meni tožena stranka (prim. drugi odstavek 120. člena ZPP).
izvrševanje kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršitve kazni zapora torej ni izhajalo iz možnosti odložitve kazni zapora tudi iz razloga vloženega predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, torej ni v celoti odločilo o vloženi prošnji za odlog izvršitve kazni zapora. Zaradi te pomanjkljivosti, ko torej v tej smeri ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje odpraviti in zadevo vrniti v novo odločitev.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.
odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pravica do izjave - obrazložena vloga
Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve stroškov ne sme biti zreducirana na matematično operacijo, na kar nakazuje drugi odstavek 154. člena ZPP, ki kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. Okoliščine primera so zato tisto merilo, ki sodišču v vsakem sporu posebej narekujejo izbor metode oziroma vrednotenje in priznanje o povrnitvi pravdnih stroškov.
ZUTD člen 62, 62/2.. ZPP člen 105, 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14.. URS člen 22.. ZUTD-E člen 15.. ZDSS-1 člen 7, 66, 72, 72/1, 73, 73/1, 73/2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - materialno procesno vodstvo - popolnost tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Če vloga ni razumljiva ali ni popolna tudi v primeru, ko tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, ni jasen ali popoln, je sodišče dolžno postopati po 66. členu ZDSS-1.
Da bi bila v zadevi izpolnjena predpostavka za meritorno sojenje o vtoževanem izplačilu razlike med že izplačanimi mesečnimi zneski denarnega nadomestila in usklajenimi po 2. odst. 62. člena ZUTD-E z zakonskimi zamudnimi obrestmi, bi morala biti primarno vtoževana presoja posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka in šele posledično izplačilo višje denarne dajatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDZdr člen 70, 70/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za podaljšanje - obvestilo - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom je predlagateljica podala skladno s prvim odstavkom 70. člena ZDZdr, ki določa, da mora biti podan najmanj 14 dni pred potekom roka zadržanja osebe po sklepu sodišča. Sodišče pa je predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na zdravljenju v Kliniki X. zmotno obravnavalo kot obvestilo Klinike X. o sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru in enako kot v sklepu Pr 1514/2022 odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike X. do 16. 1. 2023.
Sodišče prve stopnje mora predlog Klinike X. obravnavati po določilih 70. člena ZDZdr in presoditi, ali so podani pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca na prisilnem zdravljenju po 16. 1. 2023.
Sodišče prve stopnje je zato ob ugotovitvah, da toženka ni podala določnih trditev o zatrjevanih lastnih sredstvih, iz katerih je plačala kupnino in tudi izvedeni dokazi ne izkazujejo, s katerimi lastnimi sredstvi je kupnino poravnala, in ob ugotovitvah, da je tožnik v aprilu 2008 dvignil 90.500,00 EUR gotovine in da je priča A. A. potrdil oziroma izpovedal, da je toženka prosila tožnika za posojilo za nakup stanovanja in opreme v skupnem znesku 70.000,00 EUR in da je večkrat potrdila prejem tega posojila ter da ga bo tožniku vračala, kolikor bo lahko, utemeljeno zaključilo, da je tožnik posodil 70.000,00 EUR toženki za nakup stanovanja in opreme.
Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - izrek sodbe - pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe - pritožba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Vsebino pravnega varstva, ki ga sodišče daje tožniku proti toženki, opredeljuje izrek sodbe. Če sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, v obrazložitvi pa navede, da je ta (v izreku manjkajoči) del zahtevka zavrnilo, ne gre nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, torej za absolutno bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne za takšno procesno pomanjkljivost (popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP), ki bi jo lahko opravilo sodišče druge stopnje samo, temveč za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe (325. člen ZPP).
Tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Ker tožnik neobstoječe odločitve (zavrnilnega dela) ne more izpodbijati s pritožbo zoper sodbo, saj ta takšne odločitve sploh ne vsebuje, medtem ko za pritožbo zoper obrazložitev tudi nima pravnega interesa, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
zavrženje vloge - poziv na vložitev dodatne vloge - nezadostno število izvodov vloge
Neutemeljeno je navajanje toženke, da bi lahko sodišče prve stopnje odredilo izdelavo fotokopije odgovora na tožbo, toženki pa naložilo plačilo sodne takse za izdelavo fotokopij, saj takšno postopanje sodišča ni zakonsko določeno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženke na osebne okoliščine, saj je le-te ne odvezujejo dolžnosti, da ravna v skladu z nalogom oziroma pozivom sodišča. Toženka se tudi neutemeljeno sklicuje, da je vložena vloga smiselno enaka, saj bi morala vložiti še en izvod iste vloge oziroma vsaj vlogo v (povsem) enaki vsebini in ne zgolj vlogo s smiselno enako vsebino.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Splošno pravilo je, da stroški postopka načeloma niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki niso bile izogibne, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tega, da je v konkretnem primeru zagovornica storila vse, kar je v danem primeru lahko, kot sama poudarja v pritožbi, glede na njeno povzeto ravnanje, ni mogoče sprejeti. Kot je pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče, je bilo prav zaradi njenih številnih predhodnih opravičil in preložitev sporazumno dogovorjeno, kdaj se bo opravil sporni narok, pri čemer zagovornica po takšnem sporazumnem dogovoru o ovirah na svoji strani sodišča ni takoj obvestila, temveč šele 31. 5. 2022, ko je sodišče z odredbo z dne 26. 5. 2022 na dogovorjen narok že vabilo priče.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 394, 394-10, 396. OZ člen 433, 433/1.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - rok za vložitev predloga za obnova postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - izvršilni naslov - prenos blagovne znamke - asignacije - asignacija (nakazilo) - stečaj dolžnika
Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ.
Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna.
Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih razlogov preizkusi, ali je opredelitev prvostopenjskega sodišča do zbranega trditvenega in dokaznega gradiva pravilna. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene povzetke trditvenega gradiva tožeče stranke.
tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - vključenost v nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je oškodovanec identičen, vendar pa pri tem prezrlo, da so bile tatvine izvršene v različnih poslovalnicah sicer istega oškodovanca, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena kritika glede izpolnjenosti naravnega kriterija. Sodišče druge stopnje sprejema pritožbeno utemeljevanje, da ni izpolnjen kriterij pravne narave, ker ni mogoče očitati tožilstvu, da ni predlagalo združitve obeh postopkov, saj kot je bilo že ugotovljeno, ne gre za isti historični dogodek. V okviru istega historičnega dogodka je namreč potrebno obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več kazenskih postopkih, bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinske pravilne odločitve, nesprejemljivo
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062961
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - spor o varstvu, vzgoji in stikih - sodna poravnava - preživnina - znižanje preživnine - največja korist otroka - težko nadomestljiva škoda - materialni položaj - pavšalne navedbe - nepravdni postopek
Začasna odredba, kot jo predlaga upnik, ni namenjena varovanju koristi otroka, temveč varovanju njegovega gmotnega položaja. Gre za regulacijsko začasno odredbo, ki je v nepravdnem postopku izjemoma dopustna, kadar bi zaradi ravnanja strank sodno varstvo lahko ostalo brez pomena.
Pri vlogah gre za pisne izjave strank, ki se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Sporne vloge vsebujejo vse elemente, ki jih določa 105. člen ZPP, nenazadnje gre za obrazložene vloge skladno s 16. točko OT. Pri vseh teh vlogah je ugotoviti, da je tožnik zatrjeval določena dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predložil dokazila zanje.
Tožnici sodišče ni odvzelo pravice do dokazovanja s postopanjem po tretjem odstavku 302. člena ZPP, ki je bilo pravilno. Razloge je pojasnilo v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi pritožbeno izpostavljena „nuja zaslišanja prič, zaradi morebitnih pomot v predhodnih opredelitvah“, ne izkazuje potrebe po ponovnem (neposrednem) zaslišanju prič s strani sodišča prve stopnje in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je načelu ekonomičnosti in pospešitve postopka v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP dalo prednost pred načelom neposrednosti. Celo sama tožnica v pritožbi izpostavlja dolgo trajanje postopka, medtem ko je iz spisa razvidno, da je bila zadeva predodeljena novi razpravljajoči sodnici v fazi že zaključene in nato (zaradi pridobljenih potrdil dobaviteljev) ponovno otvorjene glavne obravnave.
Izpodbijana sodba vsebuje številne prepričljive razloge o tem, da je bilo stanje kupljenih nepremičnin tožnici izjemno dobro znano in da ji ni moglo biti neznano.
Tožnica po zatrjevanem zamakanju ni pristala na skupen ogled strehe s toženko, kar ji je ta predlagala v omenjenem odgovoru, iz katerega tudi ne izhaja, da priznava napake na strehi in drugod in da je pripravljena izvesti novo streho. Kontrolni ogled je tožnica opravila sama in nanj ni vabila toženke, pridobljenih dokazov pa ni ustrezno zavarovala. Predmetno kaže na izrazito neupoštevanje določbe prvega odstavka 464. člena Obligacijskega zakonika (kupčeve sodelovalne dolžnosti) in to je sodišče prve stopnje primerno dokazno upoštevalo v smeri, da tožnica skritih stvarnih napak ni izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063693
ZKP člen 358, 358-3, 391. KZ-1 člen 251, 251/1.
ponarejanje listin - oprostilna sodba - dejansko stanje - uporaba ponarejene listine - pritožba oškodovanca
Zbrani dokazi za pričakovani zaključek pritožnika ne dajejo dovolj trdne osnove. Obtožba obdolženemu ni očitala, da je napravil krivo listino, marveč je bil nanj naslovljen očitek, da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo. Glede na opis dejanja v obtožnem aktu se torej sodišču prve stopnje sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kdo je listino o odpovedi delovnega razmerja z dne 10. 8. 2019, na kateri je bil podpis A. A., podpisal, pač pa je moralo zgolj ugotoviti, ali s strani državnega tožilstva predloženi dokazi nudijo dovolj osnove za trden zaključek, ali je obdolženi ob priložitvi listine, ko je preko e-VEM oddal obrazec za odjavo A. A. iz obveznega socialnega zavarovanja, vedel, da inkriminiranega dokumenta oškodovani ni podpisal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.