zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - dvom v pravdno sposobnost - nerazumljive navedbe - procesna sposobnost stranke - odločanje po uradni dolžnosti - procesna predpostavka - javni interes - načelo socialne države - postavitev izvedenca ustrezne stroke
Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.
vrnitev v prejšnje stanje - dolžna skrbnost stranke - gospodarska družba - obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - soglasje za mediacijo - prekinitev zaradi postopka mediacije - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - soglasje pravdnih strank - nevložitev odgovora na tožbo - izdaja zamudne sodbe
Če stranka ob prejemu tožbe ne prebere vseh priloženih pozivov in opozoril sodišča ter zato na tožbo ne odgovori pravočasno, je to očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V takem primeru sodišče ni dolžno razpisati naroka, kot zmotno meni tožena stranka (prim. drugi odstavek 120. člena ZPP).
zavrženje vloge - poziv na vložitev dodatne vloge - nezadostno število izvodov vloge
Neutemeljeno je navajanje toženke, da bi lahko sodišče prve stopnje odredilo izdelavo fotokopije odgovora na tožbo, toženki pa naložilo plačilo sodne takse za izdelavo fotokopij, saj takšno postopanje sodišča ni zakonsko določeno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženke na osebne okoliščine, saj je le-te ne odvezujejo dolžnosti, da ravna v skladu z nalogom oziroma pozivom sodišča. Toženka se tudi neutemeljeno sklicuje, da je vložena vloga smiselno enaka, saj bi morala vložiti še en izvod iste vloge oziroma vsaj vlogo v (povsem) enaki vsebini in ne zgolj vlogo s smiselno enako vsebino.
znižanje preživnine - ukinitev preživnine - redno šolanje kot pravni standard - plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživljanje otroka - prekoračitev zahtevka - vsebina sodnega varstva - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem - nepotreben dokaz
Sodišče ne more predlagatelju prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot to s predlogom zahteva. Odločitev o ukinitvi preživnine pa je več kot odločitev za njeno znižanje.
V primeru, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.
V primeru, da sodišče ugotovi prenehanje izvršilnega naslova za plačevanje preživnine, le-ta ne more ponovno zaživeti s kasnejšim rednim šolanjem.
postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - navzkrižje interesov - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - konfliktnost med starši
Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064738
ZPIZ-2 člen 16.. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 48, 288.. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 14.
ugotovitev lastnosti zavarovanca
Ker je na institucije EU prenesena izključna pristojnost za določitev sistema socialne varnosti za uradnike Unije (člen 14 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije), obveznost vključitve uradnikov Unije v nacionalni sistem socialne varnosti in obveznost, da ti uradniki prispevajo k financiranju takega sistema, ni v pristojnosti držav članic.
EU je tista, ki je pristojna za določitev obveznosti na področju socialne varnosti za svoje uradnike, z ZPPP pa je omogočeno izvajanje predpisov EU na tem področju. Toženec v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje o lastnosti zavarovanca, ki je uradnik EU, niti ni pristojen odločati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063061
OZ člen 197. ZIZ člen 270, 270/2, 274, 274/2.
izpolnitev obveznosti za drugega - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - obseg poplačila - izvensodna poravnava - soglasje k izvensodni poravnavi - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazovanje terjatev - v pobot uveljavljana terjatev - verjetno izkazana terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z obsežno dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je toženkin sin, ob sklepanju izvensodne poravnave z izročitvijo zneska 15.000 EUR v odvetniški pisarni odvetnika C. C. poplačal materin dolg po pravnomočni sodbi.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka iz naslova pokojnine v višini 900 EUR mesečno, ki je dodatno obremenjena s kreditnimi obveznostmi, terjatve tožnika ne bo mogla poplačati. Drugega večjega premoženja nima, razen solastniškega deleža na nepremičnini, ki pa ga želi prodati. Izkazana je torej njena volja, da odsvoji edino obstoječe premoženje večje vrednosti, kar z verjetnostjo potrjuje zatrjevano nevarnost otežene izpolnitve tožnikove terjatve. Prav tako je izkazano konkretno ravnanje toženke v smeri odsvojitve, saj je v spis vložila pogodbo o posredovanju pri nakupu in prodaji, sklenjeno z nepremičninsko agencijo, katere predmet je prav trženje omenjene nepremičnine. Drži sicer, da je v pogodbi dogovorjen vezan pravni posel prodaje in nakupa, vendar pa je toženka po svojem pooblaščencu tožniku in hčerki kot predkupnima upravičencema poslala dopis, v katerem ju obvešča, da bo v primeru, da kupca ne bo našla do meseca oktobra (v manj kot dveh mesecih od dneva obvestila), predlagala civilno delitev solastnine pred pristojnim sodiščem s prodajo. Pritožničino poudarjanje pomena vezanega posla prodaje in nakupa nepremičnine zato ne vpliva na pravilnost presoje sodišča o obstoju pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 394, 394-10, 396. OZ člen 433, 433/1.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - rok za vložitev predloga za obnova postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - izvršilni naslov - prenos blagovne znamke - asignacije - asignacija (nakazilo) - stečaj dolžnika
Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ.
Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna.
Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih razlogov preizkusi, ali je opredelitev prvostopenjskega sodišča do zbranega trditvenega in dokaznega gradiva pravilna. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene povzetke trditvenega gradiva tožeče stranke.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi (1993) člen 16, 16/2, 18, 18/4. PoDZ-1 člen 101, 101/2, 104, 104/1, 104/2. ZKP člen 128, 128/7, 146, 146/2, 188, 295, 371, 371/1, 371/1-11. ZTP člen 13.
tajnost podatkov - zavrnitev zahteve za preiskavo - razveljavitev sklepa - varstvo tajnih podatkov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Določena stopnja tajnosti za posamezne dokumente in podatke sama po sebi ne more predstavljati ovire za izvedbo (pred)kazenskega postopka ali razloga za izločitev dokazov, saj je tovrstne dokumente in podatke sodišče prve stopnje dolžno presojati enako kot druge dokaze, pri čemer jih je pri svojem delu dolžno varovati ob upoštevanju ZKP in Zakona o tajnih podatkih oziroma relevantne zakonodaje, ki ureja delo s tajnimi podatki.
registracija vozila - rubež osebnega avtomobila - dovoljenje - overjena listina
V skladu z dvanajstim odstavkom 81. člena ZIZ se zarubljeno motorno ali priklopno vozilo do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma se zanj ne sme podaljšati prometnega dovoljenja brez dovoljenja upnika, na katerem je njegov podpis overjen. Tega dovoljenja dolžnik ni predložil, saj je upnik v vlogi nasprotoval predlogu dolžnika, kar utemeljeno ponavlja v pritožbi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDZdr člen 70, 70/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za podaljšanje - obvestilo - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom je predlagateljica podala skladno s prvim odstavkom 70. člena ZDZdr, ki določa, da mora biti podan najmanj 14 dni pred potekom roka zadržanja osebe po sklepu sodišča. Sodišče pa je predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na zdravljenju v Kliniki X. zmotno obravnavalo kot obvestilo Klinike X. o sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru in enako kot v sklepu Pr 1514/2022 odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike X. do 16. 1. 2023.
Sodišče prve stopnje mora predlog Klinike X. obravnavati po določilih 70. člena ZDZdr in presoditi, ali so podani pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca na prisilnem zdravljenju po 16. 1. 2023.
opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - preložitev glavne obravnave zaradi bolezni - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - darilo zapustnika - darilo tretjim osebam - vračanje daril v zapuščino - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju - prikrito darilo - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - dvakratno razpolaganje s premoženjem - uveljavljanje pravic v pravdi
Pritožnica zdravniškega potrdila oziroma dokaza o opravičenem izostanku k predlogu za preložitev naroka ni predložila, slednjega pa ni predložila niti v pritožbi. Zato smiselno zatrjevana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena.
Pritožbeno ni sporno, da D. D. ni dedič po zapustniku, prav tako tudi ni sporno, da pogodba ni bila sklenjena v zadnjem letu pred smrtjo zapustnika. Ker sporni delež nepremičnine, ki je bil predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tudi če štejemo, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju prikrivala darilna pogodba, ni bil podarjen v zadnjem letu življenja zapustnika, se k vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ne prišteje.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - izrek sodbe - pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe - pritožba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Vsebino pravnega varstva, ki ga sodišče daje tožniku proti toženki, opredeljuje izrek sodbe. Če sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, v obrazložitvi pa navede, da je ta (v izreku manjkajoči) del zahtevka zavrnilo, ne gre nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, torej za absolutno bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne za takšno procesno pomanjkljivost (popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP), ki bi jo lahko opravilo sodišče druge stopnje samo, temveč za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe (325. člen ZPP).
Tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Ker tožnik neobstoječe odločitve (zavrnilnega dela) ne more izpodbijati s pritožbo zoper sodbo, saj ta takšne odločitve sploh ne vsebuje, medtem ko za pritožbo zoper obrazložitev tudi nima pravnega interesa, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.
Tožnici sodišče ni odvzelo pravice do dokazovanja s postopanjem po tretjem odstavku 302. člena ZPP, ki je bilo pravilno. Razloge je pojasnilo v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi pritožbeno izpostavljena „nuja zaslišanja prič, zaradi morebitnih pomot v predhodnih opredelitvah“, ne izkazuje potrebe po ponovnem (neposrednem) zaslišanju prič s strani sodišča prve stopnje in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je načelu ekonomičnosti in pospešitve postopka v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP dalo prednost pred načelom neposrednosti. Celo sama tožnica v pritožbi izpostavlja dolgo trajanje postopka, medtem ko je iz spisa razvidno, da je bila zadeva predodeljena novi razpravljajoči sodnici v fazi že zaključene in nato (zaradi pridobljenih potrdil dobaviteljev) ponovno otvorjene glavne obravnave.
Izpodbijana sodba vsebuje številne prepričljive razloge o tem, da je bilo stanje kupljenih nepremičnin tožnici izjemno dobro znano in da ji ni moglo biti neznano.
Tožnica po zatrjevanem zamakanju ni pristala na skupen ogled strehe s toženko, kar ji je ta predlagala v omenjenem odgovoru, iz katerega tudi ne izhaja, da priznava napake na strehi in drugod in da je pripravljena izvesti novo streho. Kontrolni ogled je tožnica opravila sama in nanj ni vabila toženke, pridobljenih dokazov pa ni ustrezno zavarovala. Predmetno kaže na izrazito neupoštevanje določbe prvega odstavka 464. člena Obligacijskega zakonika (kupčeve sodelovalne dolžnosti) in to je sodišče prve stopnje primerno dokazno upoštevalo v smeri, da tožnica skritih stvarnih napak ni izkazala.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je udeleženka zdrava, da skrbi za svoje zdravje in da se je pripravljena zdraviti ob pomoči osebnega zdravnika. Ta stališča so plod udeleženkine bolezenske produkcije in bolezensko pogojenega pomanjkanja uvida v lastno stanje. Izvedenka je ugotovila, da odklanjanje na medicinski znanosti utemeljenega zdravljenja vodi v poslabšanje, kronifikacijo bolezni, nepovratne spremembe v možganih in posledično vse hujšo invalidnost udeleženke.
Pri vlogah gre za pisne izjave strank, ki se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Sporne vloge vsebujejo vse elemente, ki jih določa 105. člen ZPP, nenazadnje gre za obrazložene vloge skladno s 16. točko OT. Pri vseh teh vlogah je ugotoviti, da je tožnik zatrjeval določena dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predložil dokazila zanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067747
ZGD-1 člen 263, 499. ZFPPIPP člen 14, 42, 44. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost poslovodje - posojilo družbenika družbi - vračilo posojila - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Dejstva, katere terjatve tožeče stranke bi morale biti oslabljene, v kolikšni višini in kdaj, sodijo v okvir ugotavljanja dejstev z izvedencem in ne v trditveno podlago tožeče stranke.
Relevantno je finančno stanje tožeče stranke po tem, ko ji je bila izrečena prepoved nadaljnjega sprejemanja depozitov in relevantni izkazi njenega nadaljnjega poslovanja pod predpostavko, da bi tožeča stranka to prepoved spoštovala.
Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine.