NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00063131
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - kumulativno izpolnjevanje pogojev - izvedenec psihiatrične stroke - zmožnost presoje realnosti - psihične težave - uživalec prepovedanih drog - marihuana - druge oblike zdravljenja - ambulantno zdravljenje
Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke in z neposrednim pogovorom z g. A. A. ocenilo, da slednji nima hudo motene presoje realnosti niti hudo motene sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Pritožba v to oceno, ki temelji na strokovni in na laični zaznavi, ne zbuja dvomov. Pritožbeno sodišče sicer nima razloga za to, da ne bi verjelo pritožnici, ko opisuje, da je življenje s sinom, ki ima psihične težave in uživa marihuano, težavno in neprijetno za vse njegov bližnje oz. neposredne sostanovalce. Vendar strokovna ocena bolezensko pogojene verjetnosti potencialnega ogrožujočega ravnanja prevlada. Poleg tega iz razgovora z g. A. A. neposredno izhaja, da se zaveda potrebe po psihiatričnem zdravljenju in da se ga bo udeleževal ambulantno, kar je sodna izvedenka psihiatrične stroke tudi sama podprla.
ZD člen 128, 128/1, 128/4, 163. ZPP člen 11, 11/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prejemanje socialne pomoči - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - predlog za omejitev dedovanja - dogovor - umik predloga - izpodbijanje sklepa o dedovanju - zloraba procesnih pravic
Po ugotovitvi, da utegne priti do omejitve dedovanja, ker je zapustnica prejemala socialno pomoč iz javnih sredstev, je sodišče prve stopnje z ustrezno skrbnostjo in skladno z načelom mirnega reševanja sporov odložilo izdajo sklepa o dedovanju ter pozvalo dediče, da skušajo doseči dogovor z občino glede povrnitve socialne pomoči.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/3, 239, 239/2. ZPP člen 280, 280/2.
stečaj pravne osebe - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - odločanje o začetku stečajnega postopka - narok za obravnavo - vabilo na narok - pravica do priprave na obravnavo - pritožbeni razlogi - neizpodbojna domneva - plačilo davkov in prispevkov
Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Družbenica dolžnika bi navedeno zakonsko domnevo zato lahko izpodbila le, če bi trdila in dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.
OZ člen 101, 101/2, 472. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24.
postopek z mednarodnim elementom - izključna pristojnost slovenskega sodišča - tožba na izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti - ugovor delne nepravilne izpolnitve - konkurenca med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki - deljiva obveznost - pobot medsebojnih terjatev
Tožnica v tem postopku zahteva od toženca izpolnitev obveznosti, ki jo je prevzel z Dogovorom oziroma plačilo izvršenih del, za katerega se je obvezal. Toženec je v tem postopku postavil ugovor tožničine neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve njenega dela pogodbenih obveznosti. Navedel je, da je tožnica kršila Dogovor in s svojim dejanjem posegla v njegovo lastninsko pravico, ter da bo svojo obveznost plačila izpolnil, ko bo tožnica pravilno izvedla dela iz dogovora in bo pritlični zid med stanovanjema postavljen izven prostora toženca. Pritrditi je treba toženčevemu pritožbenemu stališču, da ima takšen ugovor nepravilne izpolnitve naravo ugovora iz drugega odstavka 101. člena OZ. Ugovor nepravilne izpolnitve je vsebovan v ugovoru neizpolnjene pogodbe. Vendar pa se pri nepravilni izpolnitvi postavi vprašanje konkurence med ugovorom neizpolnitve z jamčevalnimi zahtevki. Nepravilna izpolnitev ima namreč praviloma vse znake stvarne ali pravne napake. Prejemnik izpolnitve je tako upravičen uveljavljati tudi zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. Po stališču teorije in sodne prakse ima stranka v takšnih primerih možnost alternativnega uveljavljanja varovalnih zahtevkov, pri kateri pa je izbira upnika dokončna. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da je toženec izbral jamčevalni zahtevek zaradi stvarne napake namesto izpolnitvene sankcije. To pa pomeni, da mora sam ob dospelosti izpolniti svojo obveznost. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je med različnimi možnostmi uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov zaradi stvarne napake izbral možnost odprave napake na stroške tožnice, ki pa je ni sodno uveljavljal, zato je dolžan plačati vtoževani znesek.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Ob tem, ko uvodoma uveljavljana pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka nista z ničemer konkretizirana, so pritožbene navedbe o neobstoječi dolžnosti plačila dolgovanega zneska usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Z njimi toženec poskuša izpodbiti zaključke sodišča o tem, da je bila pogodba o dobavi električne energije z dne 24. 10. 2018 v času, za katerega so bili izdani sporni računi, še vedno v veljavi, ker je toženec ni veljavno odpovedal, kot bi sledilo iz pritožbenih trditev, nadalje, da je tožeča stranka toženi dobavljala električno energijo, kot tudi, da ji je zanjo izdajala račune, ki jih tožena stranka ni poravnala. Teh trditev pritožbeno sodišče zato po vsebini ne obravnava in nanje tudi ne odgovarja.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/1.
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - povrnitev stroškov postopka - določna zahteva stranke - odvetniški stroški - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški za sestavo predloga za izvršbo
Ker je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti, ji po presoji pritožbenega sodišča zato skladno z obrazloženim gredo tudi stroški za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine 150 točk po tar. št. 31/1 Odvetniške tarife (OT), povečani za 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej 109,80 EUR, kot pravilno v svoji pritožbi uveljavlja tožeča stranka.
odškodninska odgovornost države - sklep zunajobravnavnega senata - ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - priznanje krivde - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastopanje države - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - podpis pooblaščenca
Na podlagi sporne obtožnice je prišlo do pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Če je tožnik s to posledico (v smislu priznanja krivde po obtožbi) soglašal, ne more sedaj, v tej civilni pravdi, uspeti z zatrjevanji, da je zunajobravnalni senat neutemeljeno dopustil kazenski pregon zoper njega.
Navedbe (okoliščine) glede slabega zdravstvenega stanja in pritiskov ter frustracij bi lahko bile relevantne v omenjenem kazenskem postopku oziroma v kontekstu priznanja krivde, ne pa v predmetnem civilnem postopku.
Strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki in državni odvetniki. Pooblastilo za zastopanje imajo že na podlagi zakona.
Podpis na vlogi se mora (praviloma) nahajati na koncu pisne vloge, vendar to velja zgolj za vlagatelja, ki nima pooblaščenca. Glede pooblaščenca pa je splošno uveljavljena praksa, ki jo sprejema tako teorija kot judikatura, da se njegov podpis praviloma nahaja v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom.
ZD člen 28, 29, 30, 46, 48. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrednost darila - izračun nujnega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila - vračanje darila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
Tožba je sklepčna; iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnika sta v tožbi navedla, da sta nujna dediča, da zapustnica ni napravila oporoke, da je bila vrednost zapuščine nič, da zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračunavanje darila ne pride v poštev in da je bil nujni delež prikrajšan zaradi razpolaganj z nepremičnino - stanovanjem, ki je bilo podarjeno toženki. Zahtevala sta vračilo ene četrtine njegove ocenjene vrednosti kot polovico svojega zakonitega deleža (prikrajšani nujni delež).
Kljub temu, da je bila toženki podarjena nepremičnina obremenjena z dosmrtnim prebivanjem njenih staršev v njem, se torej darili (nepremičnina in del denarnih sredstev za odkup stanovanja pod ugodnostmi Stanovanjskega zakona) nikakor ne moreta kar približno izenačiti, pač pa jih je treba ovrednotiti.
začasna odredba v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna določitev stikov - največja korist otroka - omejitev stikov - način izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov
Opozarjanje na preteklo nasilno vedenje ne more biti uspešen argument, če to vedenje ni bilo ovira, da bi stiki kljub temu potekali celo v širšem obsegu.
Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - dokazno breme - razveljavitev sodbe
Ker sodišče sploh ni ocenilo, katero od nasprotujočih si izpovedi šteje za dokazano (tudi glede na preostale izvedene dokaze), je tožencu zmotno oziroma preuranjeno očitalo, da bi moral razpolagati z obrazcem o (ne)odobritvi dopusta. Iz tega izpeljani nadaljnji zaključek, da zato, „ker bi toženec s takšnim obrazcem moral razpolagati, sodišče prve stopnje ni sprejelo njegovega stališča, da zatrjevana odsotnost dopustnega lista za letni dopust za leto 2021 dokazuje, da tožniku dopust od 9. do 22. 8. 2021 ni bil odobren“, po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljen in predstavlja zmotno uporabo drugega odstavka 84. člena ZDR-1.
osebni stečaj - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - nevložitev ugovora - domneva o insolventnosti dolžnika
Dolžnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da ga v pozivu z dne 1. 9. 2022 ni pozvalo, naj sodišču predloži poročilo o stanju svojega premoženja. V primeru upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče ni dolžno pozivati dolžnika, da poda poročilo o stanju svojega premoženja že v predhodnem postopku osebnega stečaja.Zakon sodišču nalaga zgolj vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Sodišče je dolžnika poučilo, da lahko vloži v danem roku ugovor z relevantnimi razlogi (da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja) in s predložitvijo dokazov s posebnim opozorilom, da bo v primeru nevložitve ugovora po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastala domneva, da je insolventen in da bo izdalo sklep o začetku stečajnega postopka brez izvedbe dokazov o dolžnikovi insolventnosti in upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja.
Če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja dolžnik, mora poročilo o stanju svojega premoženja priložiti predlogu za začetek tega postopka, če pa je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, pa mora navedeno poročilo dolžnik sodišču predložiti v 8-ih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka, v drugih primerih pa poročilo priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.
V primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora nastopi v primeru postopka osebnega stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Navedeno zakonsko domnevo kot izpodbojno ZFPPIPP predvideva le v primeru postopka zoper dolžnika kot pravno osebo, ker izpodbijanje domneve s pritožbo dopušča le družbenikom dolžnika, teh pa dolžnik kot potrošnik nima.
odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063736
URS člen 21, 26. ZIKS-1 člen 42, 42/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 20, 23. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25. OZ člen 10, 148, 179.
odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - izvrševanje kazni zapora - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da bivanjske razmere z vidika velikosti osebnega prostora, z vidika vlažnosti in mrzlosti prostora ter svetlobe v času tožnikovega prestajanja pripora oziroma kazni zapora v Zavodu niso bile takšne, da bi opravičevale odškodnino, zatrjevano poslabšano zdravstveno stanje tožnika pa ni v vzročni zvezi z njegovim bivanjem v Zavodu, je treba presoditi, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja. Presoja je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni zapora oziroma pripora in ne od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika oziroma pripornika.
Tožnik zaradi visokih temperatur in neprijetnih vonjav v sobi ni upravičen do odškodnine. Sodišče prve stopnje je materialno pravo zmotno uporabilo, ko je štelo, da obstoji odškodninska odgovornost toženke zgolj zaradi dejstva obstoja visokih temperatur in neprijetnih vonjav, pri čemer je spregledalo, da elementa protipravnosti ni. Brez tega elementa pa tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano škodo.
OZ člen 106, 619, 639, 639/2. ZPP člen 8, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - popravilo stvari - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - obrazložitev dokazne ocene
Gre za vprašanje vzroka in posledice, pri čemer je povsem življenjsko logično, da izguba moči motorja ne more biti vzrok (napaka), temveč je lahko le posledica (simptom) okvare (napake) določenega mehanskega dela v vozilu.
Kadar je predmet podjemne pogodbe popravilo stvari, lahko pogodbeni stranki določita lastnosti posla, ki se ga podjemnik zaveže opraviti bodisi tako, da določita vrsto okvare, ki se jo podjemnik zaveže odpraviti bodisi tako, da se podjemnik zaveže opraviti vse (morebitne) okvare, da bo stvar pravilno delovala.
Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka (pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 433/1, 439. ZSReg člen 18.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - izbrisni razlog - domneva izbrisnega razloga - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - stroški pritožbenega postopka
Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne posluje več. Predlagatelj bi lahko uveljavljal le, da subjektu vpisa ni v svojem objektu dal dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Pritožbene trditve o tem, da subjekt vpisa na vpisanem naslovu v sodnem registru ne posluje več, bi sodišče druge stopnje preizkušalo le, če bi bil začet izbrisni postopek brez likvidacije po uradni dolžnosti, po 1. ali 3. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu očitku, da je posledica preklica njegovega dovoljenja za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa, izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Kot je bilo že pojasnjeno, predlagatelj za takšno pravno dejanje ni procesno legitimiran. O navedenem vprašanju je v sodni praksi oblikovano enotno stališče.
Vsa pravna dejanja, ki jih omenja predlagatelj in sicer, da je dovoljenje za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa preklical zaradi neporavnanih obveznosti subjekta vpisa in odpovedi najemne pogodbe, ne morejo biti pravno upoštevni za odločanje v tem registrskem postopku. Predlagatelj ima možnost z drugimi pravnimi sredstvi bodisi izterjati morebitne neporavnane obveznosti subjekta vpisa ali doseči izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda subjekt vpisa. Svojo lastninsko pravico bo lahko torej varoval z drugimi pravnimi inštituti. Ne more pa uspeti v registrskem postopku izbrisa subjekta vpisa, kar bi pomenilo prenehanje pravne osebe. Zato ni podano nobeno nesorazmerje med položajema predlagatelja in subjekta vpisa ter so pritožbeni očitki v tej smeri povsem neutemeljeni.
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Tako je sodišče prve stopnje izpostavilo predvsem dejstvo, da je obtoženec specialni povratnik, da je težo kaznivih dejanj v obravnavanem primeru celo stopnjeval, da so kazniva dejanja sledila le kratek čas po tem, ko je bil izpuščen na prostost in pa, da naj bi premoženjska kazniva dejanja izvrševal kljub finančnemu suportu države.
ničnost sklepov skupščine - univerzalna skupščina - lastne delnice - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave ni potrebno, da sodišče stranke o takšni nameri obvesti ali jim da možnost, da se o tem izjavijo.
Skupščina delniške družbe je univerzalna, če se je udeležijo vsi delničarji. Pri tem se ne upoštevajo lastne delnice družbe, ker družba iz lastnih delnic nima nobenih pravic.