Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Zmotna je razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja1. Stališče, da mora biti zoper vsako sodno odločbo omogočeno pravno sredstvo, bi bilo v nasprotju s pravico do sodnega varstva, saj bi onemogočilo, da sodišče dokončno in zavezujoče odloči o obdolžilnem predlogu.
ZD člen 128, 128/1, 128/4, 163. ZPP člen 11, 11/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prejemanje socialne pomoči - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - predlog za omejitev dedovanja - dogovor - umik predloga - izpodbijanje sklepa o dedovanju - zloraba procesnih pravic
Po ugotovitvi, da utegne priti do omejitve dedovanja, ker je zapustnica prejemala socialno pomoč iz javnih sredstev, je sodišče prve stopnje z ustrezno skrbnostjo in skladno z načelom mirnega reševanja sporov odložilo izdajo sklepa o dedovanju ter pozvalo dediče, da skušajo doseči dogovor z občino glede povrnitve socialne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063859
DZ člen 7, 7/4, 161. ZPP člen 7, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
sprememba stikov - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - pobeg - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - standard verjetnosti - razlogi o odločilnih dejstvih - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Zgolj neprimerno, nevljudno in prostaško izražanje starša še ne pomeni nujno, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da je potrebna intervencija z začasno odredbo. Tudi dejstvo, da otroci stikov nočejo, da jih odklanjajo oziroma da jim na stikih pri očetu ni všeč, še ne izkazuje takšne ogroženosti.
ZPP člen 110, 110/3, 116. OZ člen 393, 393/3, 406.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - rok za dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - začetek teka roka - predlog za podaljšanje roka - procesna skrbnost stranke - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - povrnitev pravdnih stroškov - deljiva obveznost - delitev stroškov po enakih delih - solidarnost upnikov - solidarnost se ne domneva - dogovorjena solidarnost upnikov
Četudi tožnik v postavljenem roku še ni razpolagal s potrebnimi podatki in zato objektivno ni mogel dopolniti tožbe, bi mogel in moral še pred iztekom roka zaprositi za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe.
Tožnik je tisti, ki je začel pravdo, zato se mora pravdati z ustrezno stopnjo skrbnosti.
Glede na izsledke enotne sodne prakse pa tudi v tej zadevi ne more biti dvoma, da v primeru, ko je v obravnavi eno najtežjih kaznivih dejanj, že tudi nižja stopnja verjetnosti kriminalnega recidiva v točno določeno smer opravičuje zaključek o ponovitveni nevarnosti, ki pa v obravnavani zadevi po sodbi pritožbenega sodišča ne more biti problematičen tudi glede na ostale v izpodbijanem sklepu izpostavljene obtoženčeve lastnosti.
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje obsojenki pri spremembi pravnomočnih odločb o izrečenih kazenskih sankcijah, izreklo povsem primerno enotno zaporno kazen v trajanju treh let in štirih mesecev zapora, se zavzemanja pritožnice za izrek nižje enotne zaporne kazni v trajanju treh let pokažejo kot neutemeljena.
ZDR-1 člen 137, 137/7, 159, 159/2, 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39, 39-1.
Direktiva 2003/88/ES - odškodnina za neizrabljen letni dopust - premoženjska škoda - bolniški stalež - višina odškodnine
Toženka ravnala je protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža 8. 1. 2019 oziroma že s 1. 1. 2019 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta za leto 2017, pri čemer se je neutemeljeno sklicevala na potek obdobja za prenos, kot ga v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1. Tožniku je zaradi toženkinega ravnanja nastala škoda. Pravica do plačanega letnega dopusta poleg samega dopusta vključuje tudi pravico do plačila. Ta pravica, obravnavana s finančnega vidika, je povsem premoženjska; tožnik je upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo, in sicer v višini nadomestila plače, ki bi ga prejel, če bi izrabil letni dopust.
ZIZ člen 71. ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo (brez dolžničinega predloga in izrecne zakonske podlage v ZIZ) pozvalo upnico, da se izjavi o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe, ni začelo voditi postopka odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ampak je (zgolj) sledilo načelu kontradiktornosti in varovalo upničino pravico do izjave. ZIZ res ne določa obvezne vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe upnici v izjavo, vendar pa ta možnost izhaja iz splošne določbe 5. člena ZPP (ki se v skladu s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja) in 22. člen URS.
ZDR-1 člen 6, 44, 133.. ZObr člen 61, 64.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 22, 25.
plačilo za dejansko delo - razlika v plači - delovne izkušnje - opis delovnega mesta - diskriminacija
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo, da tožnik glede plačila za opravljeno delo ni bil diskriminiran in da delo, ki ga je dejansko opravil, ni spadalo v delokrog višje vrednotenega delovnega mesta štabni vodnik. Zaključek pravilno temelji na več razlikovalnih elementih med delovnima mestoma.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066597
ZDZdr člen 39, 53 do 68. ZPP člen 353, 365-2. ZNP-1 člen 42.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.
odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
Veljavni Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o pritožbi obdolženke v konkretnem primeru, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah.
Tako je sodišče prve stopnje izpostavilo predvsem dejstvo, da je obtoženec specialni povratnik, da je težo kaznivih dejanj v obravnavanem primeru celo stopnjeval, da so kazniva dejanja sledila le kratek čas po tem, ko je bil izpuščen na prostost in pa, da naj bi premoženjska kazniva dejanja izvrševal kljub finančnemu suportu države.
ZD člen 28, 29, 30, 46, 48. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrednost darila - izračun nujnega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila - vračanje darila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
Tožba je sklepčna; iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnika sta v tožbi navedla, da sta nujna dediča, da zapustnica ni napravila oporoke, da je bila vrednost zapuščine nič, da zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračunavanje darila ne pride v poštev in da je bil nujni delež prikrajšan zaradi razpolaganj z nepremičnino - stanovanjem, ki je bilo podarjeno toženki. Zahtevala sta vračilo ene četrtine njegove ocenjene vrednosti kot polovico svojega zakonitega deleža (prikrajšani nujni delež).
Kljub temu, da je bila toženki podarjena nepremičnina obremenjena z dosmrtnim prebivanjem njenih staršev v njem, se torej darili (nepremičnina in del denarnih sredstev za odkup stanovanja pod ugodnostmi Stanovanjskega zakona) nikakor ne moreta kar približno izenačiti, pač pa jih je treba ovrednotiti.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 71, 71/1-1. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - relevantni ugovorni razlogi
Dolžničine ugovorne navedbe o slabe premoženjskem stanju niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (58. člen ZIZ).
Dolžnica je z navedbo o vloženi ustavni pritožbi v povezavi z obravnavano izvršbo, o kateri še ni bilo odločeno, sicer izkazala razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, vendar bi po 71. členu ZIZ morala poleg tega za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici, česar pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z ugovorno navedbo o slabem premoženjskem ni izkazala.
začasna odredba v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna določitev stikov - največja korist otroka - omejitev stikov - način izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov
Opozarjanje na preteklo nasilno vedenje ne more biti uspešen argument, če to vedenje ni bilo ovira, da bi stiki kljub temu potekali celo v širšem obsegu.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
gospodarska družba - prodaja - dobiček iz kapitala - societeta - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - prekluzija - dolgotrajnost sodnega postopka - nova dejstva ali dokazi - pobotni ugovor - vzajemnost medsebojnih terjatev - novo izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Toženec ni bil prekludiran z navedbami in dokazi glede višine tožbenega zahtevka, ki jih je podal po prvem naroku za glavno obravnavo, saj je že v odgovoru na tožbo nasprotoval tako temelju, kot višini tožbenega zahtevka, svoje ugovore v tej smeri pa je nato z novimi spoznanji tekom postopka na prvi stopnji zgolj specificiral, pri čemer pa te navedbe in dokazi niso v ničemer zavlekli reševanja predmetnega pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga je zavzelo v odločbi, opr. št. I Cpg 125/2013 z dne 28. 5. 2013, na katero se sklicuje toženec, da odgovor na vprašanje, kako določbe 286. člena ZPP uporabiti v situacijah, ko postopek na prvi stopnji traja deset ali več let, ni povsem jasen. Čas namreč sam po sebi prinaša nova dejstva in nova spoznanja, ki jih ni mogoče v celoti ignorirati, saj določila o prekluzijah niso namenjena temu, da bi sodišča sodila izven časa in prostora. Zato je objektivna nujnost, da se v dolgotrajnejših postopkih nekoliko odstopi od rigoroznega upoštevanja pravil o prekluzijah, pri čemer pa odstop ne sme povzročiti neenakomernih učinkov na procesni položaj pravdnih strank. Tudi ne sme biti katerikoli stranki dopuščeno, da naknadno bistveno spreminja navedbe o pravnorelevantnih dejstvih (ki so obstajala oziroma bila znana že prej) za nazaj.
OZ člen 106, 619, 639, 639/2. ZPP člen 8, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - popravilo stvari - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - obrazložitev dokazne ocene
Gre za vprašanje vzroka in posledice, pri čemer je povsem življenjsko logično, da izguba moči motorja ne more biti vzrok (napaka), temveč je lahko le posledica (simptom) okvare (napake) določenega mehanskega dela v vozilu.
Kadar je predmet podjemne pogodbe popravilo stvari, lahko pogodbeni stranki določita lastnosti posla, ki se ga podjemnik zaveže opraviti bodisi tako, da določita vrsto okvare, ki se jo podjemnik zaveže odpraviti bodisi tako, da se podjemnik zaveže opraviti vse (morebitne) okvare, da bo stvar pravilno delovala.
Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka (pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja).