odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
V zvezi z odmero stroškov v odškodninskih zadevah, v katerih se običajno izvajajo tako dokazi v zvezi s temeljem terjatve, kot tudi z njeno višino, sta bili izdani dve odločbi Vrhovnega sodišča RS, ki sta odmero stroškov po metodi aritmetične sredine izrecno zavrnili. Tako iz sodb VSRS II Ips 563/2008 z dne 7. 4. 2011 in II Ips 196/2016 z dne 22. 9. 2016, kjer je sodišče druge stopnje za izračun stroškov upoštevalo aritmetično sredino uspeha po temelju in uspeha po višini, izhaja, da so sodišča nižje stopnje zmotno uporabila (materialno) določbo 154. člena ZPP, ko so vrednotila uspeh strank ločeno "po temelju" in "po višini" in za končni uspeh vzela rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločeno ugotovljenima deležema uspeha, ter nadalje še, da ima vsak dajatveni zahtevek svojo podlago oz. "temelj", zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine. Podobno izhaja tudi iz sodbe VSRS v zadevi VIII Ips 9/2017 z dne 21. 7. 2017.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - pravnomočna sodba - revizijski postopek - dovoljena pritožba
ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP).
V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.
ZFPPIPP člen 122, 122/1-2, 122/4, 123a, 123a/4, 127, 127/2-2, 373, 373/9, 373/10. ZPP člen 319. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.
končna razdelitev - sodni depozit - pravnomočno končanje stečajnega postopka - zahteva za plačilo - objava sklepa - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna domneva - potek pritožbenega roka - vezanost na pravnomočno odločbo - zastaranje - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarne - predložitev pooblastila za zastopanje - naznanitev sodišču - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP).
Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala.
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063527
ZKP člen 100, 101, 102, 103, 104, 105, 248, 249. KZ-1 člen 228/1.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - izvedenec finančne stroke - izvršilni postopek - protipravna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo, da je oškodovana družba transformirala sklep o izvršbi, ki je bil izdan zoper gospodarsko družbo v sklepu o izvršbi zoper fizično osebo, torej oba obsojenca, kot to skuša prikazati pritožba, ampak je oškodovanka zatrjevala škodo v višini s pripadki in ki jo je tudi priglasila v kazenskem postopku, torej gre za različna pravna določila. Natančno branje izpostavljene sodbe VSRS (v točki 19 do 22) pa pokaže, da je pravnomočna kazenska sodba bila razveljavljena le v delu glede premoženjskopravnega zahtevka zaradi zatrjevanja o povrnitvi DDV in v tem delu glede zakonitih zamudnih obresti oškodovanke, ne pa glede samega začetka teka zamudnih obresti zaradi nastanka škode zaradi neplačanih računov, kar je prvo sodišče natančno pojasnilo v točki 8) obrazložitve izpodbijane sodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070202
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 164. OZ člen 647.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podjemna pogodba - vindikacijski zahtevek - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zastavni upnik ima sicer v skladu skladu s 164. členom SPZ v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari (vindicatio pignoris), prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo, tudi od njenega lastnika, vendar pa bi moral dolžnik za uveljavljanje zastavne pravice, s tem pa tudi vrnitve, upnika natančno seznaniti s terjatvijo (po temelju in višini) zoper njega, saj upnik v nasprotnem primeru niti ne more v celoti in pravilno izpolniti njegove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem svoje terjatve do upnika, dolžnik ni uspel izpodbiti upnikove terjatve na vrnitev premičnine.
ZS člen 17. Sodni red (2016) člen 156, 158. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - dodeljevanje zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti - letni razpored sodnikov - povrnitev stroškov postopka - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank - sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - stroški po temelju - vmesni sklep - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa
Določba 158. člena SR dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju.
Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8. ZPP člen 8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/2.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - neenaka obravnava - dokazna ocena - stranska intervencija - obrazložen dopis - urnina - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Stranska intervenienta nista zlorabila svojih vodstvenih pravic oziroma svojih pooblastil izvrševala z namenom, da se tožnico izključi, kar bi nudilo oporo za ugotovitev protipravnosti njunih ravnanj. Ker stranskima intervenientoma, ki sta na hierarhični lestvici znotraj fakultete višje od tožnice, ni mogoče očitati ravnanj trpinčenja, storjenih iz pozicije moči, ni uporabljivo stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2019, da imajo njuna dejanja večjo težo.
končanje postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - ločitvena pravica - bodoče terjatve - hipoteka
Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.
gospodarski spor majhne vrednosti - izročitev dokumentacije - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi - odločanje o stroških po načelu uspeha - različen uspeh strank v posameznih fazah postopka - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na tožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče je o ugovoru tožene stranke odločilo s sklepom z dne 19. 5. 2021, s katerim je ugovor tožene stranke zavrnilo. Sklep je bil toženi stranki vročen 24. 5. 2021, kar dokazuje podpis na vročilnici. Tako je torej presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v postopku z začasno odredbo uspela, pravilna, na podlagi navedenega in odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka (utemeljenega tudi na upoštevanju začasne odredbe) pa višje sodišče soglaša s presojo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev ukrepa
Iz določb 113. d člena ter 202. č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo vštetje časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izhajati iz izreka sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve tega ukrepa, za kar je pristojna upravna enota.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 130/1, 131.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 67.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - stroški prehrane med delom - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je tožnik v tožbi ustrezno pojasnil, da je plačo v pogodbeno dogovorjeni višini prejel le prvi mesec zaposlitve, nato pa sta se s toženo stranko zaradi pričetka opravljanja dela v Nemčiji ustno dogovorila za višjo urno postavko, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve o urni postavki 11,00 EUR neto v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi, ki določa tožnikovo plačo v bruto znesku 940,58 EUR. Tovrstni ustni dogovori o višji plači ali urni postavki so dopustni in veljavni (prim. zadeve VDSS Pdp 961/2016, Pdp 936/2017 in druge), zato pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 3. člena ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili, ni utemeljeno.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - pravica do poplačila - vrstni red - ugotovljena vrednost nepremičnine - prodaja nepremičnine - razlog smotrnosti
Določba 180. člena ZIZ v prvem odstavku dovoljenost predloga za ustavitev izvršbe veže na vrednost, ki je ugotovljena. Ne more pa sodišče z gotovostjo vnaprej oceniti, če in za koliko se bo nepremičnina tudi dejansko prodala in kakšen bo zato del terjatve izvršilnega upnika, ki se bo po plačilu vseh prednostnih in predhodnih terjatev poplačal. Višina in obstoj teh terjatev v tej fazi postopka še nista dokončno ugotovljena. Zato pa je v skladu s tretjim odstavkom 180. člena ZIZ sodišču prepuščena širša diskrecija v oceni odnosa med vrednostjo nepremičnine in delom terjatve izvršilnega upnika, da celostno v vsakem primeru oceni, ali je prodaja nepremičnine smotrna.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
ZDR-1 člen 11, 83, 83/1, 93.. URS člen 49.. OZ člen 86, 86/1, 249.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - nično pogodbeno določilo - konkurenčna klavzula - prisilno delo
Ob upoštevanju, da določba 83. člena ZDR-1 temelji na 49. členu Ustave RS, ki prepoveduje prisilno delo, je pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela ali v roku enega meseca po nastopu dela, zaradi nasprotovanja določbam ustave in prisilnim določbam ZDR-1 nično. Stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji glede ničnosti upoštevati, koliko časa takšna pogodbena kazen zavezuje stranki in da bi lahko govorili o ničnosti pogodbene kazni le v primeru, ko je delavec celotno obdobje zaposlitve pod pritiskom plačila pogodbene kazni v primeru, če bi odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi lahko le takrat šteli, da gre za pretiran poseg delodajalca v pogodben odnos, je napačno.
Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Stranski intervenient ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
ZIZ člen 272, 272/2-1, 272/2-2. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izključitev družbenika - vpis v sodni register - težko nadomestljiva škoda - oblikovalna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - neodpravljiva nesklepčnost - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.
Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci, ne obstaja.
Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika.
Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo.
Pravica do izjavljanja vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal.