ZS člen 17. Sodni red (2016) člen 156, 158. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - dodeljevanje zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti - letni razpored sodnikov - povrnitev stroškov postopka - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank - sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - stroški po temelju - vmesni sklep - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa
Določba 158. člena SR dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju.
Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8. ZPP člen 8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/2.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - neenaka obravnava - dokazna ocena - stranska intervencija - obrazložen dopis - urnina - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Stranska intervenienta nista zlorabila svojih vodstvenih pravic oziroma svojih pooblastil izvrševala z namenom, da se tožnico izključi, kar bi nudilo oporo za ugotovitev protipravnosti njunih ravnanj. Ker stranskima intervenientoma, ki sta na hierarhični lestvici znotraj fakultete višje od tožnice, ni mogoče očitati ravnanj trpinčenja, storjenih iz pozicije moči, ni uporabljivo stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2019, da imajo njuna dejanja večjo težo.
ZFPPIPP člen 122, 122/1-2, 122/4, 123a, 123a/4, 127, 127/2-2, 373, 373/9, 373/10. ZPP člen 319. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.
končna razdelitev - sodni depozit - pravnomočno končanje stečajnega postopka - zahteva za plačilo - objava sklepa - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna domneva - potek pritožbenega roka - vezanost na pravnomočno odločbo - zastaranje - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarne - predložitev pooblastila za zastopanje - naznanitev sodišču - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP).
Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala.
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063527
ZKP člen 100, 101, 102, 103, 104, 105, 248, 249. KZ-1 člen 228/1.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - izvedenec finančne stroke - izvršilni postopek - protipravna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo, da je oškodovana družba transformirala sklep o izvršbi, ki je bil izdan zoper gospodarsko družbo v sklepu o izvršbi zoper fizično osebo, torej oba obsojenca, kot to skuša prikazati pritožba, ampak je oškodovanka zatrjevala škodo v višini s pripadki in ki jo je tudi priglasila v kazenskem postopku, torej gre za različna pravna določila. Natančno branje izpostavljene sodbe VSRS (v točki 19 do 22) pa pokaže, da je pravnomočna kazenska sodba bila razveljavljena le v delu glede premoženjskopravnega zahtevka zaradi zatrjevanja o povrnitvi DDV in v tem delu glede zakonitih zamudnih obresti oškodovanke, ne pa glede samega začetka teka zamudnih obresti zaradi nastanka škode zaradi neplačanih računov, kar je prvo sodišče natančno pojasnilo v točki 8) obrazložitve izpodbijane sodbe.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
sklep o nepristojnosti - zapuščinski postopek - dedovanje - postopek z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep presenečenja
Organ, ki obravnava dedovanje, mora za določitev običajnega prebivališča oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je bil zapustnik v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel dejansko središče življenjskih interesov, glede na družino in svoje družabno življenje.
Iz komunikacije s sodiščem v spisu je razvidno prizadevanje tako storilca kot njegove matere, da bi pritožnik te obveznosti opravil, oziroma da bi sodišče bilo pravočasno seznanjeno z nezmožnostjo storilca, da te obveznosti opravi v danem roku.
Glede na povzeto spisovno dokumentacijo pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče zmotno zaključilo, da storilec ni predložil nobenega dokazila, da je med prestajanjem zaporne kazni sam aktivno skušal najti možnost za opravo programa.
Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok.
ZZK-1 člen 24, 25, 46, 124, 148.. ZDen člen 67, 67/1.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - mrtva fizična oseba - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo - denacionalizacijska odločba - denacionalizacijski upravičenec - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
ZPP člen 249, 249/1, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - zavezanec za plačilo DDV
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je morala izvedenka za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja posamezne listine v spisu še enkrat vpogledati, vendar v Pravilniku ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij istega spisa oziroma dokumentacije. Izvedenki gre tako nagrada za študij spisa le v obsegu novega gradiva (novih strani spisa), ki ga je morala proučiti.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
ZIZ člen 272, 272/2-1, 272/2-2. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izključitev družbenika - vpis v sodni register - težko nadomestljiva škoda - oblikovalna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - neodpravljiva nesklepčnost - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.
Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci, ne obstaja.
Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika.
Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo.
Pravica do izjavljanja vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
Sodišče po predračunu stroškov določi okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka, stroški upravitelja in stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka pa so stroški, za izplačilo katerih soglasje sodišča ni potrebno, če so vključeni v potrjeni predračun stroškov stečajnega postopka. Zato jih mora sodišče še posebej skrbno preveriti.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - neupravičen izostanek z dela
Toženka je dokazala, da je tožnik 14. 2. 2020 neupravičeno izostal z dela, s čimer je storil kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je do te kršitve prišlo zaradi nesporazuma in pomanjkljive seznanitve tožnika glede postopka odobravanja koriščenja dopusta. Tožnik je namreč jasno izpovedal, da mu je bilo v zvezi z njegovo prošnjo za dopust za dne 14. 2. 2020 rečeno, da mora počakati na odobritev direktorja kot drugostopenjskega odločevalca (potem, ko je dobil odgovor, da mu je bil dopust na prvi stopnji zavrnjen), in da mu direktor dopusta ni odobril zaradi prevelikega obsega dela. Tožnik je še izpovedal, da je kljub temu ostal doma, ker je imel fizioterapijo.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - pravnomočna sodba - revizijski postopek - dovoljena pritožba
ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP).
V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.
ZDR-1 člen 11, 83, 83/1, 93.. URS člen 49.. OZ člen 86, 86/1, 249.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - nično pogodbeno določilo - konkurenčna klavzula - prisilno delo
Ob upoštevanju, da določba 83. člena ZDR-1 temelji na 49. členu Ustave RS, ki prepoveduje prisilno delo, je pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela ali v roku enega meseca po nastopu dela, zaradi nasprotovanja določbam ustave in prisilnim določbam ZDR-1 nično. Stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji glede ničnosti upoštevati, koliko časa takšna pogodbena kazen zavezuje stranki in da bi lahko govorili o ničnosti pogodbene kazni le v primeru, ko je delavec celotno obdobje zaposlitve pod pritiskom plačila pogodbene kazni v primeru, če bi odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi lahko le takrat šteli, da gre za pretiran poseg delodajalca v pogodben odnos, je napačno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.