spor iz razmerij med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - mnenje izvedenca - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - prepoved približevanja določeni osebi
Poleg tega, da se s stiki zagotavlja ustrezen otrokov razvoj, je njihov namen zlasti v tem, da se prepreči odtujitev otroka od nerezidenčnega starša. Po pridobitvi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec sposoben izvajati stike z otrokom, ki so mu v korist in ga ne ogrožajo, je prvo sodišče z začasno ureditvijo stikov (v skladu z določili Družinskega zakonika) v prostorih centra za socialno delo ter pod nadzorom njegovega strokovnega delavca ustrezno poskrbelo tudi (predvsem) za otrokovo varnost v času izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - aktivna legitimacija - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dokazna ocena
Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.
Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 169, 169/3, 175, 175/2.
izločitev sodnika - preiskava - nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristanskost - zahteva za preiskavo - sprememba zahteve - razširitev zahteve
Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica sodišča ustrezno upoštevala določila ZKP, saj tudi po presoji pritožbenega sodišča procesna opravila preiskovalne sodnice ne kažejo na kakršnokoli njeno pristransko ravnanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
ZD člen 32, 163, 165, 210. ZPP člen 12, 337, 337/1, 339, 339/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - dopustne pritožbene novote - zapuščinski postopek - postopek mediacije - obseg zapuščine - izločitveni zahtevek - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - navajanje novih dejstev v pritožbi - prekluzija v zapuščinskem postopku - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - veljavnost dednega dogovora
Navajanje novih dejstev v pritožbi je izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
Dedni dogovor predstavlja pogodbo obligacijskega prava, ki ima naravo sodne poravnave. Sodišče ga v sklepu o dedovanju le povzame, medtem ko njegova veljavnost ni odvisna od same pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Povedano drugače, razveljavitev sklepa o dedovanju ne pomeni hkratne razveljavitve dednega dogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063232
OZ člen 131. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 19.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca - strokovna napaka pri zdravljenju - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pojasnilna dolžnost zdravnika - pravdni stroški stranskega intervenienta - standard obrazloženosti
Dejstvo, da se zdravniki srečujejo na raznih kongresih, pri čemer pa – kot zatrjuje izvedenec – ne gre za prijateljska srečevanja, ne izkazuje izvedenčeve pristranskosti in ne narekuje dokazovanja z novim izvedencem iz tujine. Pritožnik bi moral nanizati konkretnejše okoliščine, ki bi pri izbranem izvedencu nakazovale na okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Za postavitev novega izvedenca se mora vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. V pritožbi niso ponujeni niti indici, ki bi kakorkoli nakazovali na doktrinarno nepravilnost izvedenskega mnenja oz. na morebitne napake. Zato razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev ni vzpostavljen.
plačilo mesečne rente - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - izguba dohodka - bodoča premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - bruto znesek odškodnine - načelo popolne odškodnine - plačilo davka - predmet obdavčenja - akontacija dohodnine - dokazni standard pretežne verjetnosti
Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube dohodka ne sme odšteti akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine.
O povrnitvi (bodoče) škode zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari (preslikavi preteklega stanja v bodočnost, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka). Glede nastanka te škode in njene višine se ne zahteva dokazni standard gotovosti, temveč objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti.
Pri oškodovancih, ki so bili že pred škodnim dogodkom zaposleni oziroma so z delom redno pridobivali zaslužek, se po ustaljeni sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku, pri katerem vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, in ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP, je za odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno pristojno okrajno sodišče.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - sprememba pokojninske zakonodaje
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.
ZKP člen 269, 269/1, 277, 277/1, 277/1-4. KZ člen 217, 217/1, 217/2.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - dokazni standard - utemeljen sum - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje goljufije
Dokazni standard za preizkus obtožbe je namreč postavljen višje, med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo. Obstoj navedenega dokaznega standarda izvenrazpravni senat presoja na podlagi v preiskavi zbranega gradiva. Ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi. Vendar pa je treba poudariti, da se na glavni obravnavi zaradi potrebe odločanja o sami obtožbi ugotavlja obstoj vsakega posameznega pravno odločilnega dejstva s stopnjo gotovosti, medtem ko se v predmetnem stadiju kazenskega postopka presoja (le) obstoj suma izvršitve kaznivega dejanja, ki ga je treba ugotoviti s prej opredeljeno stopnjo verjetnosti. To sicer predstavlja nekoliko manj rigorozno presojo, kar pa nikakor ne odvezuje izvenrazpravnega senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/4, 41/5.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - izjemno zahtevno delo
Iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo dne 12. 7. 2022 izhaja, da je izvedenka na naroku predložila listine, na katere se je oprla pri izdelavi izvedenskega mnenja in na predložitev katerih jo je tožena stranka pozvala v pripravljalni vlogi, s katero je podala pripombe na izvedensko mnenje. Poleg tega je izvedenka odgovorila na dve vprašanji oziroma pripombi, ki jih je tožena stranka prav tako podala v omenjeni pripravljalni vlogi. Glede na navedeno tako pritožba utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je izvedenka problematiko na naroku predstavila obrazloženo, podrobno in izčrpno ter je vse to zahtevalo dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Ni pa mogoče izvedenki odreči plačila za ustno podajanje mnenja v celoti, kot to zahteva pritožba. Izvedenka je na narok vendarle pristopila in odgovorila na pripombe tožene stranke. Po mnenju pritožbenega sodišča že sam pristop na narok terja določene priprave, sploh ob upoštevanju dejstva, da se izvedencu plačilo za priprave prizna tudi v primeru preložitve naroka (peti odstavek 41. člena Pravilnika).
Na podlagi strokovnih ugotovitev izvedenskega organa, da pri tožnici ni več preostale delazmožnosti, je prvostopno sodišče te ugotovitve utemeljeno štelo kot podlago za svojo odločitev.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka - preuranjena odločitev
V obravnavani zadevi je, glede na navedbe dedičev, ki jih pritožnica povzema v pritožbi, odločitev o prekinitvi postopka po presoji pritožbenega sodišča vsaj preuranjena. Tako na pravdo napoteni dediči v teku zapuščinskega postopka tega, da v zapuščinsko premoženje spada tudi premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, niso trdili in tega ne ugotavlja niti sodišče prve stopnje.
ZPP člen 108,108/5.. ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1.. ZUPJS člen 10, 10/2.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - družinski člani
Iz navedenega je mogoče sklepati, da je treba v predlogu za taksno oprostitev navesti zgolj tiste polnoletne družinske člane, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po ZUPJS. V to kategorijo pa toženčeva polnoletna starša, ki sta stara 64 oziroma 66 let in od katerih le mati živi na istem naslovu kot toženec (kot navedeno v pritožbi), ne spadata (toženec je star 43 let, iz podatkov spisa pa ne izhaja niti, da bi bil dolžan preživljati svoja starša, niti, da bi bila onadva dolžna preživljati njega). Zatorej toženčev predlog za taksno oprostitev ne more biti nepopoln iz razloga, ker po pozivu sodišča ni navedel podatkov o svojih družinskih članih, zlasti z ozirom na to, da ni niti poročen niti nima otrok (kot navedeno v pritožbi).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1. ZPP člen 249, 249/1.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbeno primerjanje odmerjene izvedenine z ocenjeno vrednostjo obravnavanega zemljišča je irelevantno. Izpodbijani sklep je povsem v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki ne predvideva odmerjanja nagrad in stroškov izvedencem glede na vrednost spornega predmeta oziroma predmeta ocenjevanja. Ker je višina nagrade predpisana s Pravilnikom, je tudi nepotrebno in neprimerno primerjanje nagrad, ki jih za izdelavo izvedenskega mnenja zaračunavajo drugi izvedenci.
gospodarski spor majhne vrednosti - izročitev dokumentacije - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi - odločanje o stroških po načelu uspeha - različen uspeh strank v posameznih fazah postopka - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na tožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče je o ugovoru tožene stranke odločilo s sklepom z dne 19. 5. 2021, s katerim je ugovor tožene stranke zavrnilo. Sklep je bil toženi stranki vročen 24. 5. 2021, kar dokazuje podpis na vročilnici. Tako je torej presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v postopku z začasno odredbo uspela, pravilna, na podlagi navedenega in odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka (utemeljenega tudi na upoštevanju začasne odredbe) pa višje sodišče soglaša s presojo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev ukrepa
Iz določb 113. d člena ter 202. č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo vštetje časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izhajati iz izreka sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve tega ukrepa, za kar je pristojna upravna enota.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.