CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063232
OZ člen 131. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 19.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca - strokovna napaka pri zdravljenju - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pojasnilna dolžnost zdravnika - pravdni stroški stranskega intervenienta - standard obrazloženosti
Dejstvo, da se zdravniki srečujejo na raznih kongresih, pri čemer pa – kot zatrjuje izvedenec – ne gre za prijateljska srečevanja, ne izkazuje izvedenčeve pristranskosti in ne narekuje dokazovanja z novim izvedencem iz tujine. Pritožnik bi moral nanizati konkretnejše okoliščine, ki bi pri izbranem izvedencu nakazovale na okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Za postavitev novega izvedenca se mora vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. V pritožbi niso ponujeni niti indici, ki bi kakorkoli nakazovali na doktrinarno nepravilnost izvedenskega mnenja oz. na morebitne napake. Zato razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev ni vzpostavljen.
ZPP člen 249, 347.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
pritožbena obravnava - priprava na ustno podajanje mnenja - povračilo stroškov
V skladu z 41. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedenskemu organu prizna 153,00 EUR za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja članice izvedenskega organa, 38,00 EUR za ustno podajanje mnenja in 22,00 EUR za čas potovanja na sodišče in nazaj. Pritožbeno sodišče je na skupni znesek 213,00 EUR, priznalo še 22 % DDV v višini 46,86 EUR, kar skupaj znaša 259,86 EUR.
ZIZ v sedmem odstavku 178. člena sicer dopušča, da sodišče za ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca, ki bi v konkretnem postopku izdelal cenitev, ampak ugotovitev vrednosti opre na cenitev, ki je bila izdelana v drugem sodnem postopku, če ponovne cenitve, potem ko jim je že izdelana cenitev vročena v izjavo v skladu z osmim odstavkom 178. člena ZIZ, na svoje stroške ne zahtevajo stranke ali osebe iz drugega odstavka 179. člena ZIZ. Vendar navedeno velja le pod pogojem, da cenitev iz drugega sodnega postopka ni starejša od dveh let. Cenitev, ki jo je sodišče upoštevalo v obravnavani zadevi in ki je bila izdelana v letu 2017, tega pogoja ne izpolnjuje.
ZPP člen 150, 150/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 44.
odmera nagrade sodnega tolmača - sklicevanje na stroškovnik - obrazložitev sklepa - pravica do vpogleda v spis
Stroškovnik se nahaja v spisu in vanj ima stranka vselej možnost vpogledati (prvi odstavek 150. člena ZPP), zato ni utemeljen ugovor, da bi moralo sodišče, če ni utemeljenega dvoma v pravilnost obračuna, vsako posamezno postavko posebej pojasnjevati ali da je v nasprotnem primeru sklep neobrazložen.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - sprememba pokojninske zakonodaje
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - etažni lastnik - najemnik - podnajemnik - neposredni uporabnik nepremičnin - subsidiarno poroštvo - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja
Ker je pravilen materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da subsidiarno poroštvo tožene stranke za obveznosti podnajemnika s Pogodbo z dne 18. 11. 2009 ni bilo dogovorjeno, pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnji sklep tožeče stranke iz obravnavane pritožbe, in sicer da je bilo z vložitvijo predloga za prisilno izvršbo s strani tožeče stranke v postopku VL 129178/2015 in nato vnovič še v postopku I 3005/2017 pred izvršilnim sodiščem zoper podnajemnika, pretrgano zastaranje tudi zoper toženo stranko. Tožena stranka v razmerju do podnajemnika ni porok in zato določba prvega odstavka 1034. člena OZ v tem primeru ni uporabljiva.
ZPP člen 242.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 12, 13, 13/2.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
stroški prihoda priče na sodišče - nadomestilo plače - odmera stroškov
Ker priča ni navedla ali izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale potrebo po opustitvi vožnje z javnim prevoznim sredstvom, ji je sodišče potne stroške za prihod na sodišče in nazaj priznalo v višini izdatkov za potovanje s potniškim vlakom.
Ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 68. člena ZDSS-1, po katerem v socialnih sporih stroške za izvedbo dokazov z izvedencem vedno nosi tožena stranka, je sodišče potne stroške in nadomestilo plače za izvedeno pričo, ki je osebna zdravnica tožnice in je bila zaslišana v povezavi s tožničinim zdravstvenim stanjem, naložilo v plačilo tožencu.
ZKP člen 269, 269/1, 277, 277/1, 277/1-4. KZ člen 217, 217/1, 217/2.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - dokazni standard - utemeljen sum - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje goljufije
Dokazni standard za preizkus obtožbe je namreč postavljen višje, med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo. Obstoj navedenega dokaznega standarda izvenrazpravni senat presoja na podlagi v preiskavi zbranega gradiva. Ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi. Vendar pa je treba poudariti, da se na glavni obravnavi zaradi potrebe odločanja o sami obtožbi ugotavlja obstoj vsakega posameznega pravno odločilnega dejstva s stopnjo gotovosti, medtem ko se v predmetnem stadiju kazenskega postopka presoja (le) obstoj suma izvršitve kaznivega dejanja, ki ga je treba ugotoviti s prej opredeljeno stopnjo verjetnosti. To sicer predstavlja nekoliko manj rigorozno presojo, kar pa nikakor ne odvezuje izvenrazpravnega senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
plačilo mesečne rente - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - izguba dohodka - bodoča premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - bruto znesek odškodnine - načelo popolne odškodnine - plačilo davka - predmet obdavčenja - akontacija dohodnine - dokazni standard pretežne verjetnosti
Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube dohodka ne sme odšteti akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine.
O povrnitvi (bodoče) škode zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari (preslikavi preteklega stanja v bodočnost, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka). Glede nastanka te škode in njene višine se ne zahteva dokazni standard gotovosti, temveč objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti.
Pri oškodovancih, ki so bili že pred škodnim dogodkom zaposleni oziroma so z delom redno pridobivali zaslužek, se po ustaljeni sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
vračunavanje delnega plačila - izvršilni stroški - obveznost plačila stroškov - trenutek nastanka obveznosti - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - nastanek stroškovne obveznosti
Upnik ne loči trenutka nastanka stroška in trenutka nastanka obveznosti njegovega plačila. Dokler sodišče o strošku ne odloči in ga naloži v plačilo, obveznost še ne obstaja.
javna dražba nepremičnin - oprostitev položitve kupnine - razdelitveni narok - kupec - več upnikov - edini upnik kot kupec nepremičnine - jezikovna razlaga zakona - zastavni upnik - zemljiško pismo - namen zakonske določbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska.
Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - aktivna legitimacija - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dokazna ocena
Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.
Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.
Namesto, da bi sodišče sledilo postavljenemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača zakonske zamudne obresti od neto razlike, torej od plač v neto znesku (dvakrat po 736,10 EUR), je toženi stranki v nasprotju z zahtevkom tek obresti naložilo od bruto zneska plač za julij in avgust 2021 (dvakrat po 1.024,21 EUR). To pomeni, da je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo več kot je zahteval (relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 2. člena ZPP).
nesklepčna tožba - pomankljiva tožba - nerazumljiva tožba - laična vloga - spor majhne vrednosti - sodba brez glavne obravnave - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravično zadoščenje
Tožnik ni navedel pravno relevantnih trditev, zato je tožba nesklepčna.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8. ZPP člen 8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/2.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - neenaka obravnava - dokazna ocena - stranska intervencija - obrazložen dopis - urnina - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Stranska intervenienta nista zlorabila svojih vodstvenih pravic oziroma svojih pooblastil izvrševala z namenom, da se tožnico izključi, kar bi nudilo oporo za ugotovitev protipravnosti njunih ravnanj. Ker stranskima intervenientoma, ki sta na hierarhični lestvici znotraj fakultete višje od tožnice, ni mogoče očitati ravnanj trpinčenja, storjenih iz pozicije moči, ni uporabljivo stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2019, da imajo njuna dejanja večjo težo.
ZFPPIPP člen 122, 122/1-2, 122/4, 123a, 123a/4, 127, 127/2-2, 373, 373/9, 373/10. ZPP člen 319. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.
končna razdelitev - sodni depozit - pravnomočno končanje stečajnega postopka - zahteva za plačilo - objava sklepa - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna domneva - potek pritožbenega roka - vezanost na pravnomočno odločbo - zastaranje - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarne - predložitev pooblastila za zastopanje - naznanitev sodišču - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP).
Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala.
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063527
ZKP člen 100, 101, 102, 103, 104, 105, 248, 249. KZ-1 člen 228/1.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - izvedenec finančne stroke - izvršilni postopek - protipravna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo, da je oškodovana družba transformirala sklep o izvršbi, ki je bil izdan zoper gospodarsko družbo v sklepu o izvršbi zoper fizično osebo, torej oba obsojenca, kot to skuša prikazati pritožba, ampak je oškodovanka zatrjevala škodo v višini s pripadki in ki jo je tudi priglasila v kazenskem postopku, torej gre za različna pravna določila. Natančno branje izpostavljene sodbe VSRS (v točki 19 do 22) pa pokaže, da je pravnomočna kazenska sodba bila razveljavljena le v delu glede premoženjskopravnega zahtevka zaradi zatrjevanja o povrnitvi DDV in v tem delu glede zakonitih zamudnih obresti oškodovanke, ne pa glede samega začetka teka zamudnih obresti zaradi nastanka škode zaradi neplačanih računov, kar je prvo sodišče natančno pojasnilo v točki 8) obrazložitve izpodbijane sodbe.
ZPP člen 249, 249/1, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - zavezanec za plačilo DDV
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je morala izvedenka za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja posamezne listine v spisu še enkrat vpogledati, vendar v Pravilniku ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij istega spisa oziroma dokumentacije. Izvedenki gre tako nagrada za študij spisa le v obsegu novega gradiva (novih strani spisa), ki ga je morala proučiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00063779
SPZ člen 8, 16, 18, 96. OZ člen 190. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
lastninska pravica - elektroenergetski objekt - uporaba tuje stvari - uporabnina - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neustrezna dokazna ocena - načelo superficies solo cedit - sestavina glavne stvari - transformatorska postaja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - dokaz z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - najemno razmerje - trditveno in dokazno breme - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - kršitev pravice do izjave - povrnitev koristi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sporno pred sodiščem prve stopnje je bilo in ostaja tudi v pritožbenem postopku ali sta tožnika poleg nepremičnine in objekta, ki stoji na njej, tudi lastnika elektroenergetske opreme ter v nadaljevanju uporaba 198. člena OZ in sicer odgovor na vprašanje ali se prihodki, ki jih ustvarja oseba, ki uporablja tujo stvar brez soglasja lastnika, lahko upoštevajo pri odmeri ustreznega nadomestila lastniku.