gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba - obvezne sestavine pritožbe - nepopolna vloga - podpis pritožnika - žig pooblaščenca - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZPP člen 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 68, 68/1.. ZVZD-1 člen 59, 78, 78-5.. ZDSS-1 člen 61.
ugotavljanje invalidnosti - samostojni podjetnik - vzrok invalidnosti - bolezen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo materialne resnice
Iz podanega mnenja sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa izhaja prepričljiva ugotovitev, da tožnikova invalidnost ni posledica poklicne bolezni niti poškodbe na delu, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
ZPP člen 150, 150/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 44.
odmera nagrade sodnega tolmača - sklicevanje na stroškovnik - obrazložitev sklepa - pravica do vpogleda v spis
Stroškovnik se nahaja v spisu in vanj ima stranka vselej možnost vpogledati (prvi odstavek 150. člena ZPP), zato ni utemeljen ugovor, da bi moralo sodišče, če ni utemeljenega dvoma v pravilnost obračuna, vsako posamezno postavko posebej pojasnjevati ali da je v nasprotnem primeru sklep neobrazložen.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - sprememba pokojninske zakonodaje
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.
javna dražba nepremičnin - oprostitev položitve kupnine - razdelitveni narok - kupec - več upnikov - edini upnik kot kupec nepremičnine - jezikovna razlaga zakona - zastavni upnik - zemljiško pismo - namen zakonske določbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska.
Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom.
spor iz razmerij med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - mnenje izvedenca - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - prepoved približevanja določeni osebi
Poleg tega, da se s stiki zagotavlja ustrezen otrokov razvoj, je njihov namen zlasti v tem, da se prepreči odtujitev otroka od nerezidenčnega starša. Po pridobitvi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec sposoben izvajati stike z otrokom, ki so mu v korist in ga ne ogrožajo, je prvo sodišče z začasno ureditvijo stikov (v skladu z določili Družinskega zakonika) v prostorih centra za socialno delo ter pod nadzorom njegovega strokovnega delavca ustrezno poskrbelo tudi (predvsem) za otrokovo varnost v času izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - aktivna legitimacija - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dokazna ocena
Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.
Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZPP člen 242.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 12, 13, 13/2.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
stroški prihoda priče na sodišče - nadomestilo plače - odmera stroškov
Ker priča ni navedla ali izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale potrebo po opustitvi vožnje z javnim prevoznim sredstvom, ji je sodišče potne stroške za prihod na sodišče in nazaj priznalo v višini izdatkov za potovanje s potniškim vlakom.
Ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 68. člena ZDSS-1, po katerem v socialnih sporih stroške za izvedbo dokazov z izvedencem vedno nosi tožena stranka, je sodišče potne stroške in nadomestilo plače za izvedeno pričo, ki je osebna zdravnica tožnice in je bila zaslišana v povezavi s tožničinim zdravstvenim stanjem, naložilo v plačilo tožencu.
ZD člen 32, 163, 165, 210. ZPP člen 12, 337, 337/1, 339, 339/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - dopustne pritožbene novote - zapuščinski postopek - postopek mediacije - obseg zapuščine - izločitveni zahtevek - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - navajanje novih dejstev v pritožbi - prekluzija v zapuščinskem postopku - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - veljavnost dednega dogovora
Navajanje novih dejstev v pritožbi je izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
Dedni dogovor predstavlja pogodbo obligacijskega prava, ki ima naravo sodne poravnave. Sodišče ga v sklepu o dedovanju le povzame, medtem ko njegova veljavnost ni odvisna od same pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Povedano drugače, razveljavitev sklepa o dedovanju ne pomeni hkratne razveljavitve dednega dogovora.
Sodišče prve stopnje je imelo v pisnem sodno izvedenskem mnenju Fakultetne komisije, podanem na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda ter ustni izpovedi specialista medicine dela, ortopeda in psihiatrinje strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo po definiciji iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
vračunavanje delnega plačila - izvršilni stroški - obveznost plačila stroškov - trenutek nastanka obveznosti - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - nastanek stroškovne obveznosti
Upnik ne loči trenutka nastanka stroška in trenutka nastanka obveznosti njegovega plačila. Dokler sodišče o strošku ne odloči in ga naloži v plačilo, obveznost še ne obstaja.
Na podlagi strokovnih ugotovitev izvedenskega organa, da pri tožnici ni več preostale delazmožnosti, je prvostopno sodišče te ugotovitve utemeljeno štelo kot podlago za svojo odločitev.
končanje postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - ločitvena pravica - bodoče terjatve - hipoteka
Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.
Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
stvarna pristojnost - vodilni delavec - delovni spor - objektivni in subjektivni kriteriji
V konkretni zadevi gre (tudi glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke z dne 7. 10. 2022) za spor med vodilnim delavcem in delodajalcem, tako da je subjektivni kriterij nedvomno podan. Prav tako pa je tudi po vsebini (objektivni kriterij) konkretni spor opredeliti za individualni delovni spor.
Razrešitev vodilnega delavca je neposredno povezana z njegovimi pravicami iz naslova pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru tako iz naslova pogodbe o zaposlitvi za določen čas trajanja mandata, kot s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalca direktorja), zato ni nobenega dvoma, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar pa določba 5. člena ZDSS-1 določa pristojnost delovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00063081
ZMZPP člen 63. ZIZ člen 15, 224, 226. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - oprava izvršbe - kriptovaluta - nedenarna terjatev - stvar - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikov dolžnik - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - realna zveza med vsebino dovolitve izvršbe in državo izvršbe - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - dopustitev in opustitev - namen denarne kazni - storitev
Dolžnik je pravna oseba s sedežem v Veliki Britaniji, zato je sodišče prve stopnje najprej pravilno presojalo, ali je sodišče v Republiki Sloveniji sploh (mednarodno) pristojno za dovolitev in opravo izvršbe.
Po 63. členu ZMZPPP je slovensko sodišče izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije.
Pravno pomembno je, ali je izpolnitev uveljavljane nedenarne obveznosti prenosa kripto sredstev z dolžnikovega računa na upnikov račun vezana na Republiko Slovenijo. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča za dovolitev in opravo izvršbe za uveljavitev te nedenarne terjatve. Povedano drugače, obstajati mora neka realna zveza oziroma dejanska povezava med vsebino dovoljene izvršbe in državo dovolitve izvršbe. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primeru, ko se dolžniku nalaga opravo ali opustitev določenih ravnanj, ki so omejena na območje države izdaje, njegov obstoj pa je manj jasen, ko gre za plačilo določenega zneska. Teritorialna opredeljenost take izpolnitve je namreč težko določljiva, prav tako pa je težko določiti, s katerim denarjem bo obveznost poravnana in kje se ta nahaja. Pogoja realne zveze ukrep, katerega vsebina je plačilo, tako navadno ne izpolnjuje, razen če je mogoče pokazati, da bo to izvedeno s točno določenim premoženjem, ki se nahaja na območju države izdaje. Tako na primer slovensko sodišče ni pristojno za izdajo ukrepa zavarovanja na tujem bančnem računu, čeprav ima dolžnik bivališče v Republiki Sloveniji.
Drugače kot pri stvareh, pri katerih je poleg pripadnosti mogoče določiti tudi kraj, kjer se nahajajo, pri kriptovalutah ne vemo natančno, kje se nahajajo. Kar je bilo povedano v zvezi s težavno teritorialno opredelitvijo izpolnitve plačila določenega denarnega zneska, torej še toliko bolj velja za kriptovalute, oziroma konkretno za dolžnost prenosa določenega zneska kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun. Drugače kot pri bančnem računu, pri kriptovalutah niti ni neke fizične institucije z dejanskim sedežem v določeni državi, pri kateri bi imetniki imeli svoj račun. Institut kriptovalut v celoti temelji na virtualni podlagi. Glede na to tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče identificirati zadostne dejanske oziroma realne zveze med predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenosa kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun, in Republiko Slovenijo kot državo izvršbe.
Upoštevati je treba tudi, da je namen izvršbe z denarnimi kaznimi siliti dolžnika k izpolnitvi nenadomestne nedenarne obveznosti, v končni fazi tudi z izvršitvijo izrečenih kazni s posegom na dolžnikovo premoženje. V obravnavani zadevi pa upnik ni dokazal, da bi imel dolžnik kakršnokoli premoženje v Republiki Sloveniji, na katerega bi sodišče lahko poseglo z namenom prisilitve dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti prenosa kriptosredstev. Drugačen položaj bi bil, če bi upnik to storil, saj bi ta okoliščina lahko utemeljila mednarodno pristojnost slovenskega sodišča za izvršbo. Izrečenih denarnih kazni zaradi prisilitve dolžnika k izpolnitvi iz premoženja dolžnika v Veliki Britaniji pa slovensko sodišče nima pristojnosti izterjevati.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
sklep o nepristojnosti - zapuščinski postopek - dedovanje - postopek z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep presenečenja
Organ, ki obravnava dedovanje, mora za določitev običajnega prebivališča oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je bil zapustnik v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel dejansko središče življenjskih interesov, glede na družino in svoje družabno življenje.
ZObr člen 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 337.. ZDR-1 člen 155, 155/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - urna postavka - Direktiva 2003/88/ES - nedovoljene pritožbene novote - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem sporu pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 67 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.