CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063232
OZ člen 131. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 19.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca - strokovna napaka pri zdravljenju - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pojasnilna dolžnost zdravnika - pravdni stroški stranskega intervenienta - standard obrazloženosti
Dejstvo, da se zdravniki srečujejo na raznih kongresih, pri čemer pa – kot zatrjuje izvedenec – ne gre za prijateljska srečevanja, ne izkazuje izvedenčeve pristranskosti in ne narekuje dokazovanja z novim izvedencem iz tujine. Pritožnik bi moral nanizati konkretnejše okoliščine, ki bi pri izbranem izvedencu nakazovale na okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Za postavitev novega izvedenca se mora vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. V pritožbi niso ponujeni niti indici, ki bi kakorkoli nakazovali na doktrinarno nepravilnost izvedenskega mnenja oz. na morebitne napake. Zato razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev ni vzpostavljen.
Sodišče prve stopnje je imelo v pisnem sodno izvedenskem mnenju Fakultetne komisije, podanem na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda ter ustni izpovedi specialista medicine dela, ortopeda in psihiatrinje strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo po definiciji iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 169, 169/3, 175, 175/2.
izločitev sodnika - preiskava - nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristanskost - zahteva za preiskavo - sprememba zahteve - razširitev zahteve
Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica sodišča ustrezno upoštevala določila ZKP, saj tudi po presoji pritožbenega sodišča procesna opravila preiskovalne sodnice ne kažejo na kakršnokoli njeno pristransko ravnanje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/4, 41/5.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - izjemno zahtevno delo
Iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo dne 12. 7. 2022 izhaja, da je izvedenka na naroku predložila listine, na katere se je oprla pri izdelavi izvedenskega mnenja in na predložitev katerih jo je tožena stranka pozvala v pripravljalni vlogi, s katero je podala pripombe na izvedensko mnenje. Poleg tega je izvedenka odgovorila na dve vprašanji oziroma pripombi, ki jih je tožena stranka prav tako podala v omenjeni pripravljalni vlogi. Glede na navedeno tako pritožba utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je izvedenka problematiko na naroku predstavila obrazloženo, podrobno in izčrpno ter je vse to zahtevalo dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Ni pa mogoče izvedenki odreči plačila za ustno podajanje mnenja v celoti, kot to zahteva pritožba. Izvedenka je na narok vendarle pristopila in odgovorila na pripombe tožene stranke. Po mnenju pritožbenega sodišča že sam pristop na narok terja določene priprave, sploh ob upoštevanju dejstva, da se izvedencu plačilo za priprave prizna tudi v primeru preložitve naroka (peti odstavek 41. člena Pravilnika).
ZPP člen 150, 150/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 44.
odmera nagrade sodnega tolmača - sklicevanje na stroškovnik - obrazložitev sklepa - pravica do vpogleda v spis
Stroškovnik se nahaja v spisu in vanj ima stranka vselej možnost vpogledati (prvi odstavek 150. člena ZPP), zato ni utemeljen ugovor, da bi moralo sodišče, če ni utemeljenega dvoma v pravilnost obračuna, vsako posamezno postavko posebej pojasnjevati ali da je v nasprotnem primeru sklep neobrazložen.
vračunavanje delnega plačila - izvršilni stroški - obveznost plačila stroškov - trenutek nastanka obveznosti - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - nastanek stroškovne obveznosti
Upnik ne loči trenutka nastanka stroška in trenutka nastanka obveznosti njegovega plačila. Dokler sodišče o strošku ne odloči in ga naloži v plačilo, obveznost še ne obstaja.
javna dražba nepremičnin - oprostitev položitve kupnine - razdelitveni narok - kupec - več upnikov - edini upnik kot kupec nepremičnine - jezikovna razlaga zakona - zastavni upnik - zemljiško pismo - namen zakonske določbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska.
Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom.
ZPP člen 242.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 12, 13, 13/2.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
stroški prihoda priče na sodišče - nadomestilo plače - odmera stroškov
Ker priča ni navedla ali izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale potrebo po opustitvi vožnje z javnim prevoznim sredstvom, ji je sodišče potne stroške za prihod na sodišče in nazaj priznalo v višini izdatkov za potovanje s potniškim vlakom.
Ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 68. člena ZDSS-1, po katerem v socialnih sporih stroške za izvedbo dokazov z izvedencem vedno nosi tožena stranka, je sodišče potne stroške in nadomestilo plače za izvedeno pričo, ki je osebna zdravnica tožnice in je bila zaslišana v povezavi s tožničinim zdravstvenim stanjem, naložilo v plačilo tožencu.
ugovor dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - dom dolžnika
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da njegovi nepremičnini sicer predstavljata dom, da upnik izterjuje glavnico 118.476,32 EUR, da je ocenjena vrednost nepremičnin drugodolžnika 103.407,00 EUR ter da med dolgom in vrednostjo nepremičnin ni nesorazmerja.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - sprememba pokojninske zakonodaje
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba - obvezne sestavine pritožbe - nepopolna vloga - podpis pritožnika - žig pooblaščenca - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1. ZPP člen 249, 249/1.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbeno primerjanje odmerjene izvedenine z ocenjeno vrednostjo obravnavanega zemljišča je irelevantno. Izpodbijani sklep je povsem v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki ne predvideva odmerjanja nagrad in stroškov izvedencem glede na vrednost spornega predmeta oziroma predmeta ocenjevanja. Ker je višina nagrade predpisana s Pravilnikom, je tudi nepotrebno in neprimerno primerjanje nagrad, ki jih za izdelavo izvedenskega mnenja zaračunavajo drugi izvedenci.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00063779
SPZ člen 8, 16, 18, 96. OZ člen 190. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
lastninska pravica - elektroenergetski objekt - uporaba tuje stvari - uporabnina - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neustrezna dokazna ocena - načelo superficies solo cedit - sestavina glavne stvari - transformatorska postaja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - dokaz z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - najemno razmerje - trditveno in dokazno breme - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - kršitev pravice do izjave - povrnitev koristi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sporno pred sodiščem prve stopnje je bilo in ostaja tudi v pritožbenem postopku ali sta tožnika poleg nepremičnine in objekta, ki stoji na njej, tudi lastnika elektroenergetske opreme ter v nadaljevanju uporaba 198. člena OZ in sicer odgovor na vprašanje ali se prihodki, ki jih ustvarja oseba, ki uporablja tujo stvar brez soglasja lastnika, lahko upoštevajo pri odmeri ustreznega nadomestila lastniku.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - neupravičen izostanek z dela
Toženka je dokazala, da je tožnik 14. 2. 2020 neupravičeno izostal z dela, s čimer je storil kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je do te kršitve prišlo zaradi nesporazuma in pomanjkljive seznanitve tožnika glede postopka odobravanja koriščenja dopusta. Tožnik je namreč jasno izpovedal, da mu je bilo v zvezi z njegovo prošnjo za dopust za dne 14. 2. 2020 rečeno, da mora počakati na odobritev direktorja kot drugostopenjskega odločevalca (potem, ko je dobil odgovor, da mu je bil dopust na prvi stopnji zavrnjen), in da mu direktor dopusta ni odobril zaradi prevelikega obsega dela. Tožnik je še izpovedal, da je kljub temu ostal doma, ker je imel fizioterapijo.
ZZK-1 člen 24, 25, 46, 124, 148.. ZDen člen 67, 67/1.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - mrtva fizična oseba - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo - denacionalizacijska odločba - denacionalizacijski upravičenec - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
Sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene.