gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
spor iz razmerij med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - mnenje izvedenca - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - prepoved približevanja določeni osebi
Poleg tega, da se s stiki zagotavlja ustrezen otrokov razvoj, je njihov namen zlasti v tem, da se prepreči odtujitev otroka od nerezidenčnega starša. Po pridobitvi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec sposoben izvajati stike z otrokom, ki so mu v korist in ga ne ogrožajo, je prvo sodišče z začasno ureditvijo stikov (v skladu z določili Družinskega zakonika) v prostorih centra za socialno delo ter pod nadzorom njegovega strokovnega delavca ustrezno poskrbelo tudi (predvsem) za otrokovo varnost v času izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem.
dediščinska tožba - prehod zapuščine na dediča - uvedba dedovanja - pridobitev dediščine - kaduciteta - neznani dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - pravica zahtevati zapuščino - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravila o zastaranju - subjektivni rok za tožbo - objektivni rok za tožbo - okoliščine konkretnega primera - učinek pravnomočnosti sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Dediščinska tožba je pravno sredstvo, s katerim zapustnikov dedič v pravdi uveljavlja dedno pravico od posestnika zapuščine. Obravnavana tožba ni dediščinska tožba v ožjem smislu, v kateri je med strankama sporna pravica do dedovanja. Država namreč dediščine ni pridobila kot dedinja, njen položaj temelji na sodni odločbi. Premoženje je nanjo prešlo zato, ker dedinja v zapuščinskem postopku ni sodelovala, in z namenom dokončne likvidacije zapustnikovih premoženjskih razmerij. Pravi titular dediščine, ki jo pridobi po samem zakonu brez posebne zahteve v trenutku zapustnikove smrti, pa je dedič.
Okoliščina, da bi tožnica svojo pravico lahko uveljavila že v zapuščinskem postopku, v katerem pa (nesporno) ni sodelovala in k sodelovanju tudi ni bila povabljena (oz. pozvana k dedovanju), ji ne preprečuje uveljavljanja zahtevka iz tretjega odstavka 130. člena ZD. Bistveno je, da gre za dedinjo, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, to je dedinjo, za katero zapuščinsko sodišče ni vedelo, in se dedovanju ni odpovedala. Ničesar od tega sodišče prve stopnje za tožnico ni ugotovilo.
Izhajajoč iz stališča Vrhovnega sodišča RS v 16. točki sklepa II Ips 158/2017, da razlaga pravil o zastaranju ne sme biti takšna, da bi njihov učinek dedičem preprečil ali jim naložil nesorazmerno breme pri uveljavljanju pravice do dedovanja, je po prepričanju tega sodišča pri presoji zastaranja treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Okoliščine tega primera, predstavljene v 12. točki obrazložitve, dodatno izključujejo razlago, da enoletni subjektivni rok v situaciji iz drugega odstavka 130. člena ZD ne pride v poštev – za dedinjo, ki je opisane okoliščine poznala, ni nesorazmerno breme, uveljaviti svojo pravico v rokih iz drugega odstavka 130. člena ZD.
ZD začetek teka subjektivnega roka veže še na vednost dediča o tem, kdo je posestnik stvari zapuščine. Pravnomočnost sklepa, na katero je sodišče prve stopnje vezalo začetek teka subjektivnega roka, za vednost tožnice, ki v zapuščinskem postopku ni sodelovala, nima nikakršnega pomena, z njenega vidika gre za objektivno in ne subjektivno okoliščino.
Odločilno je, kdaj je tožnica izvedela, da je prav tožena stranka posestnica stvari zapuščine. Preden je to sploh postala, tožnica za njeno posest gotovo ni mogla zvedeti.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 11.. ZPIZ člen 13.. ZPIZ-2 člen 37, 39, 39/2.. ZPIZ-2H člen 401a.. ZPIZ-2I člen 2, 5, 5/1.
odmera starostne pokojnine - prevzemnik kmečkega gospodarstva - zavarovanje za ožji obseg pravic - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - najnižja pokojninska osnova
Pri odmeri pokojnine je bilo ključno dejstvo, da je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, zaradi česar tudi niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2H, da bi se mu obdobje, ko je bil zavarovan kot drugi kmet po 11. členu ZPIZ/83 v trajanju 8 let in 3 mesece, štelo kot zavarovanje za širši obseg pravic. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tedaj tožnik zavarovan od osnove, ki je bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Le v primeru, če bi tožnik plačeval prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, bi se mu za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljale enake pravice iz obveznega zavarovanja, kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 (401.a člen ZPIZ-2H).
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 169, 169/3, 175, 175/2.
izločitev sodnika - preiskava - nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristanskost - zahteva za preiskavo - sprememba zahteve - razširitev zahteve
Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica sodišča ustrezno upoštevala določila ZKP, saj tudi po presoji pritožbenega sodišča procesna opravila preiskovalne sodnice ne kažejo na kakršnokoli njeno pristransko ravnanje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063488
KZ-1 člen 7, 7/2, 92.
izvršitev kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega zakona - uporaba milejšega zakona v primeru pravnomočne sodbe - načelo alternativnosti
Sodišče v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve kazni odloča po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna, torej ne po zakonu, ki je veljal v času izvršitve kaznivega dejanja.
ugovor dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - dom dolžnika
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da njegovi nepremičnini sicer predstavljata dom, da upnik izterjuje glavnico 118.476,32 EUR, da je ocenjena vrednost nepremičnin drugodolžnika 103.407,00 EUR ter da med dolgom in vrednostjo nepremičnin ni nesorazmerja.
Na podlagi strokovnih ugotovitev izvedenskega organa, da pri tožnici ni več preostale delazmožnosti, je prvostopno sodišče te ugotovitve utemeljeno štelo kot podlago za svojo odločitev.
ZPP člen 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 68, 68/1.. ZVZD-1 člen 59, 78, 78-5.. ZDSS-1 člen 61.
ugotavljanje invalidnosti - samostojni podjetnik - vzrok invalidnosti - bolezen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo materialne resnice
Iz podanega mnenja sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa izhaja prepričljiva ugotovitev, da tožnikova invalidnost ni posledica poklicne bolezni niti poškodbe na delu, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - etažni lastnik - najemnik - podnajemnik - neposredni uporabnik nepremičnin - subsidiarno poroštvo - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja
Ker je pravilen materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da subsidiarno poroštvo tožene stranke za obveznosti podnajemnika s Pogodbo z dne 18. 11. 2009 ni bilo dogovorjeno, pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnji sklep tožeče stranke iz obravnavane pritožbe, in sicer da je bilo z vložitvijo predloga za prisilno izvršbo s strani tožeče stranke v postopku VL 129178/2015 in nato vnovič še v postopku I 3005/2017 pred izvršilnim sodiščem zoper podnajemnika, pretrgano zastaranje tudi zoper toženo stranko. Tožena stranka v razmerju do podnajemnika ni porok in zato določba prvega odstavka 1034. člena OZ v tem primeru ni uporabljiva.
ZKP člen 269, 269/1, 277, 277/1, 277/1-4. KZ člen 217, 217/1, 217/2.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - dokazni standard - utemeljen sum - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje goljufije
Dokazni standard za preizkus obtožbe je namreč postavljen višje, med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo. Obstoj navedenega dokaznega standarda izvenrazpravni senat presoja na podlagi v preiskavi zbranega gradiva. Ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi. Vendar pa je treba poudariti, da se na glavni obravnavi zaradi potrebe odločanja o sami obtožbi ugotavlja obstoj vsakega posameznega pravno odločilnega dejstva s stopnjo gotovosti, medtem ko se v predmetnem stadiju kazenskega postopka presoja (le) obstoj suma izvršitve kaznivega dejanja, ki ga je treba ugotoviti s prej opredeljeno stopnjo verjetnosti. To sicer predstavlja nekoliko manj rigorozno presojo, kar pa nikakor ne odvezuje izvenrazpravnega senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
pravočasna priglasitev stroškov - dejansko plačani stroški
Tožnik bi moral najkasneje na zadnjem naroku pred izdajo sodbe, s katero je bilo v odločeno o stroških postopka, priglasiti stroške, povračilo katerih zahteva v pritožbi. Ker tega ni storil, je neutemeljena njegova pritožba zoper stroškovni sklep.
Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku, pri katerem vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, in ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP, je za odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno pristojno okrajno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00063691
SPZ člen 23. ZPP člen 5, 8, 108, 115, 115/2, 116, 116/1, 119, 212, 337, 337/1. ZZK-1 člen 41, 53, 53/6. ZZVZZ člen 80a, 80a/2. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave v postopku - obrazec zdravniškega potrdila - bolezen stranke v postopku - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljiškoknjižno dovolilo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - pogoji za predznambo - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - predlog za prekinitev postopka - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) med drugim omogoča stranki pravico do informacije v postopku, pri čemer je institut vrnitve v prejšnje stanje, kot predpogoj pravice do izjavljanja, z njo neposredno povezan. Vsebina obrazca je v skladu z drugim odstavkom 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) urejena v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik) in je tako predpisan Obrazec PV.
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih oseb, vendar začne v razmerju med prenositeljem (prodajalcem) in pridobiteljem lastninske pravice (kupcem) prenos na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Tako Vrhovno sodišče RS, kot tudi Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, in da bo imel prednost pred nevknjiženim lastnikom le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
Namesto, da bi sodišče sledilo postavljenemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača zakonske zamudne obresti od neto razlike, torej od plač v neto znesku (dvakrat po 736,10 EUR), je toženi stranki v nasprotju z zahtevkom tek obresti naložilo od bruto zneska plač za julij in avgust 2021 (dvakrat po 1.024,21 EUR). To pomeni, da je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo več kot je zahteval (relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 2. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Stranski intervenient ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00063081
ZMZPP člen 63. ZIZ člen 15, 224, 226. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - oprava izvršbe - kriptovaluta - nedenarna terjatev - stvar - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikov dolžnik - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - realna zveza med vsebino dovolitve izvršbe in državo izvršbe - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - dopustitev in opustitev - namen denarne kazni - storitev
Dolžnik je pravna oseba s sedežem v Veliki Britaniji, zato je sodišče prve stopnje najprej pravilno presojalo, ali je sodišče v Republiki Sloveniji sploh (mednarodno) pristojno za dovolitev in opravo izvršbe.
Po 63. členu ZMZPPP je slovensko sodišče izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije.
Pravno pomembno je, ali je izpolnitev uveljavljane nedenarne obveznosti prenosa kripto sredstev z dolžnikovega računa na upnikov račun vezana na Republiko Slovenijo. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča za dovolitev in opravo izvršbe za uveljavitev te nedenarne terjatve. Povedano drugače, obstajati mora neka realna zveza oziroma dejanska povezava med vsebino dovoljene izvršbe in državo dovolitve izvršbe. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primeru, ko se dolžniku nalaga opravo ali opustitev določenih ravnanj, ki so omejena na območje države izdaje, njegov obstoj pa je manj jasen, ko gre za plačilo določenega zneska. Teritorialna opredeljenost take izpolnitve je namreč težko določljiva, prav tako pa je težko določiti, s katerim denarjem bo obveznost poravnana in kje se ta nahaja. Pogoja realne zveze ukrep, katerega vsebina je plačilo, tako navadno ne izpolnjuje, razen če je mogoče pokazati, da bo to izvedeno s točno določenim premoženjem, ki se nahaja na območju države izdaje. Tako na primer slovensko sodišče ni pristojno za izdajo ukrepa zavarovanja na tujem bančnem računu, čeprav ima dolžnik bivališče v Republiki Sloveniji.
Drugače kot pri stvareh, pri katerih je poleg pripadnosti mogoče določiti tudi kraj, kjer se nahajajo, pri kriptovalutah ne vemo natančno, kje se nahajajo. Kar je bilo povedano v zvezi s težavno teritorialno opredelitvijo izpolnitve plačila določenega denarnega zneska, torej še toliko bolj velja za kriptovalute, oziroma konkretno za dolžnost prenosa določenega zneska kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun. Drugače kot pri bančnem računu, pri kriptovalutah niti ni neke fizične institucije z dejanskim sedežem v določeni državi, pri kateri bi imetniki imeli svoj račun. Institut kriptovalut v celoti temelji na virtualni podlagi. Glede na to tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče identificirati zadostne dejanske oziroma realne zveze med predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenosa kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun, in Republiko Slovenijo kot državo izvršbe.
Upoštevati je treba tudi, da je namen izvršbe z denarnimi kaznimi siliti dolžnika k izpolnitvi nenadomestne nedenarne obveznosti, v končni fazi tudi z izvršitvijo izrečenih kazni s posegom na dolžnikovo premoženje. V obravnavani zadevi pa upnik ni dokazal, da bi imel dolžnik kakršnokoli premoženje v Republiki Sloveniji, na katerega bi sodišče lahko poseglo z namenom prisilitve dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti prenosa kriptosredstev. Drugačen položaj bi bil, če bi upnik to storil, saj bi ta okoliščina lahko utemeljila mednarodno pristojnost slovenskega sodišča za izvršbo. Izrečenih denarnih kazni zaradi prisilitve dolžnika k izpolnitvi iz premoženja dolžnika v Veliki Britaniji pa slovensko sodišče nima pristojnosti izterjevati.
ZNP-1 člen 22, 23, 23/1. ZPP člen 70, 76, 76/3, 80, 81, 108, 108/4, 108/6, 270, 270/3, 298, 298/4.
priznanje lastnosti stranke - pogoji za sposobnost biti stranka - sodelovanje v postopku - nasprotni udeleženci - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - priglasitev udeležbe - poprava ali dopolnitev vloge - navedba udeležencev - solastništvo nepremičnine - položaj upravnika - upravni odbor - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - zavrženje vloge - opozorilo stranki - procesna ovira - izločitev sodnika - izključitveni razlog
Pritožba predlagatelja zoper odločitev v prvi točki izreka sklepa je kljub drugačnemu pravnemu pouku nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
Stranka mora biti na posledice zavrženja opozorjena. Sodišče prve stopnje bo moralo, če bi ugotovilo, da predlagatelj ni sledil sklepu in predloga ni ustrezno popravil, predlagatelju dati dodaten rok in ga sočasno opozoriti na to posledico, nato pa bodisi nadaljevati s postopkom bodisi odločiti o zavrženju predloga.
Sodišče o (ne)dopustnosti udeležbe odloča le pri materialnih udeležencih, če meni, da ne izkazujejo pravnega interesa za udeležbo. Ker upravni odbor udeležbe ni priglasil, podlage, da bi sodišče sprejelo odločitev, da se njegova udeležba zavrne, ni bilo. Izpodbijani sklep je zato materialnopravno nepravilen.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - pravnomočna sodba - revizijski postopek - dovoljena pritožba
ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP).
V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.
Sodišče po predračunu stroškov določi okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka, stroški upravitelja in stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka pa so stroški, za izplačilo katerih soglasje sodišča ni potrebno, če so vključeni v potrjeni predračun stroškov stečajnega postopka. Zato jih mora sodišče še posebej skrbno preveriti.