odgovornost za pravno napako – nakup nepremičnine – predmet pogodbe – opredelitev nepremičnin v pogodbi – pogodbena volja strank - podatki katastra – sankcije za pravne napake - povrnitev škode
Pravilna je ugotovitev izpodbijane sodbe, da se posledice pravice tretjega – čeprav je ta omejena na del prodane stvari – po vsebini poslovnega razmerja med strankama nanašajo na celo prodano stvar. To pa pomeni, da je sankcija za pravno napako v skladu z določbo 490. člena OZ (tožnica je izbrala pravico do povračila škode) utemeljena.
ZPP člen 367a, 367b, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 220.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - priposestvovanje stvarne služnosti - enotna sodna praksa
Sodba sodišča druge stopnje ne odstopa od stališča, ki je uveljavljeno tako v sodni praksi kot tudi v teoriji, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja tudi pri priposestvovanju stvarne služnosti.
Revizijsko sodišče je ocenilo, da v izreku opredeljeno pravno vprašanje presega okvire ZLPP, ki je z izjemo posameznih določb že prenehal veljati, in je kot tako pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.
pripor – podaljšanje pripora – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP obsega tako okoliščine objektivne kot tudi subjektivne narave, od katerih morata biti glede na stališče sodne prakse podani vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.
odgovornost države - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - služenje vojaškega roka - padec na poledeneli površini
V skladu z aktualno sodno prakso, ki uveljavlja bolj restriktiven pristop pri presoji objektivne odgovornosti, se v primerih, ko stvar postane nevarna glede na okoliščine primera, pa gre te okoliščine pripisati opustitvi skrbnosti ali varstvenih pravil lastnika, za podlago vzame (zgolj) krivdna odgovornost.
dovoljenost revizije zoper razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - obresti - zavrženje revizije
Ker razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, revizija v tem delu ni dovoljena.
Glede spremenjenega dela pritožbene sodbe je revizijska vrednost spora le znesek glavnice 271.051 SIT, saj se temu znesku prištete izračunane obresti 1.805.017,96 SIT ne upoštevajo, ker se ne uveljavljajo kot glavna terjatev. Zato tudi v tem delu revizija ni dovoljena.
ZPP člen 95, 95/2, 180, 180/2, 367b, 367b/4, 367b/6, 377.
predlog za dopustitev revizije - novo pooblastilo - prirejeno pooblastilo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - procesna skrbnost stranke - opredelitev konkretnega pravnega vprašanja
V tej zadevi gre za očitno prirejeno pooblastilo, ki ne izpolnjuje pogojev za novo in posebno pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
Ob zahtevani procesni skrbnosti bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije pojasniti, ali, kdaj in v kakšnih okoliščinah je podal tako oceno vrednosti spornega predmeta za tri nedenarne zahtevke, kot jo sedaj zatrjuje, saj je taka opredelitev, če je podana šele v predlogu za dopustitev revizije, prepozna.
Nobeno od pravnih vprašanj, ki so našteta na koncu predloga, ne pomeni opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in okoliščin o njegovi pomembnosti v smislu zahteve iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zakonitost pregleda vozila - policijska pooblastila - kontrola prevoznega sredstva - mejna kontrola - izravnalni ukrepi - preiskava brez odredbe sodišča - uporaba službenega psa
Policija ima po 35. členu ZNDM-2 (izravnalni ukrepi) posebno policijsko pooblastilo, da sme ob določenih varnostnih predpostavkah, ki se nanašajo na mejne varnostne probleme, tudi v notranjosti države opraviti osebno kontrolo, kontrolo prometnega sredstva in kontrolo stvari.
Pri odkrivanju oziroma preprečevanju kaznivih dejanj ter čezmejni kontroli v zvezi z mamili pomenijo tudi izravnalni ukrepi v notranjosti države ukrepe za zagotovitev notranje varnosti.
ZZK-1 člen 244, 244/3, 246, 246/1. OZ člen 440. ODZ paragraf 418.
aktivna legitimacija - izbrisna tožba
Izbrisna tožba je v ZZK-1 urejena drugače, kot je bila urejena v ZZK. Pomembna razlika je, da po ZZK-1 izbrisne tožbe ni mogoče vložiti zoper dobrovernega vknjiženega pridobitelja knjižne pravice (tretji odstavek 244. člena navedenega zakona), kakršen je bil po ugotovitvah nižjih sodišč toženec; v tem je ZZK-1 strožji od pred njim veljavnega ZZK. Toda po obeh zakonih je aktivno legitimiran samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred vpisom, so bile z vpisom prizadete (pri čemer ni omejitve samo na osebe, ki so bile pred izpodbijano vknjižbo že vpisane v zemljiški knjigi, enako velja za originarne pridobitelje).
ugotovitvena tožba - odtujitev stvari o kateri teče pravda - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je sporni parceli prodal, tožnik ob ostalih trditvah ni v negotovem položaju, ki bi utemeljeval njegov pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Isti cilj bi namreč lahko dosegel z dajatveno tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo. Njegov pravni položaj zaradi zatrjevanega pravnega razmerja s tožencem ni negotov in ogrožen.
Če se sodišče v obrazložitvi sodbe ne opredeli do okoliščine, ki bi po mnenju obrambe lahko pripeljala do izreka milejše kazenske sankcije (pogojne obsodbe), ne gre za kršitev v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, lahko pa gre za kršitev pravice do obrambe.
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izbris iz registra prebivalstva RS - državljanstvo - odgovornost države - nova škoda - zastaranje
Terjatvi sta zastarali v celoti - tudi v tistem delu, ki se nanaša na škodo, nastalo v zadnjih treh letih pred vložitvijo tožbe. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da zatrjevana nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja tožnic. Poleg tega tožnici med prvostopenjskim postopkom nista zatrjevali, da nista mogli oceniti, da bodo težave z državljanstvom imele tako daljnosežne posledice.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi neobratovanja gostinskega lokala - odgovornost izvajalca gradbenih del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Vzročna zveza je kot eden od elementov odškodninske odgovornosti upoštevana kumulativno z ostalimi elementi.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 393/3, 406.
dovoljenost revizije - več tožnikov - navadno sosporništvo - deljiva terjatev - zavrženje revizije
Na strani tožeče stranke gre za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsaka od tožnic vložila samostojno tožbo in njuna odškodninska zahtevka nista medsebojno odvisna. To terja uporabo pravila iz drugega odstavka 41. člena ZPP. Tudi s procesnega vidika je zato treba šteti, da vsaka od tožnic uveljavlja samostojni zahtevek, ki pa ne presega revizijskega praga.
vrnitev zaplenjenega premoženja - smiselna uporaba ZDen - tuje državljanstvo
Če bi zakonodajalec želel določiti smiselno uporabo vseh ali vsaj več določb ZDen, bi bila določba 145.a člena ZIKS drugačna. Tudi po mnenju revizijskega sodišča pa je ta določba jasna in njeno ekstenzivno tolmačenje, za kakršno se zavzema revidentka, ni pravilno. ZDen pozna določene omejitve tudi izven III. poglavja. Med temi omejitvami so določbe II. poglavja, kdo je upravičenec po tem zakonu, kdo se lahko šteje za upravičenca po tem zakonu in kdo ni upravičenec po tem zakonu (torej po ZDen). Sem sodita 9. in 10. člen ZDen, katerih smiselno uporabo neutemeljeno terja revidentka.
ZOR člen 387, 387/2, 1004, 1004/3, 1067, 1067/2. ZPP člen 8, 14, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-12.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe zaradi insolventnosti - pripoznava dolga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – preložitev naroka za glavno obravnavo na predlog stranke – vabilo stranki na zaslišanje – zavrnitev dokaznih predlogov
Z obravnavanimi 23 pogodbami niso bile sklenjene nove posojilne pogodbe, saj je bil z njimi le podaljšan rok zapadlosti že nastalih toženčevih obveznosti. Vendar ni mogoče spregledati, da je bila s temi pogodbami hkrati izvedena tudi pripoznava obstoja teh toženčevih obveznosti. Pripoznava dolga (drugi odstavek 387. člena ZOR) je akcesorne narave in je zato veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama. Kljub temu pa toženec zgrešeno uveljavlja neveljavnost obravnavnih pogodb. Te pogodbe niso nične zgolj zato, ker v zvezi s sklenitvijo predhodnih 308 pogodb proti tožencu teče kazenski postopek. A tudi če bi bile te prvotno sklenjene pogodbe nične, bi obstajala obveznost toženca, da prejeta denarna sredstva vrne. Z obravnavanimi 23 pogodbami sta zato pravdni stranki obnovili veljavno in obstoječo toženčevo obveznost.
Res je, kar navaja tožnik, da mora upravljavec smučišča po določbah zakona, ki ureja varnost na javnih smučiščih, proge za smučanje pripraviti tako, da na njih ni nevarnih mest. Vendar je po splošni določbi prvega odstavka 131. člena OZ na tožniku materialno dokazno dokazno breme, da je do poškodbe prišlo prav zaradi neurejenosti smučišča.