najem (zakup) – leasing – finančni leasing – razdrtje pogodbe - plačevanje obrokov za leasing – kršitev pogodbe s strani leasingojemalca - odvzem predmeta leasinga po razdrtju pogodbe – odškodnina - dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Pri najemni (zakupni) pogodbi po 567. členu ZOR se najemnik zaveže, da bo najemodajalcu plačeval za najeto stvar najemnino, po prenehanju najemne pogodbe pa jo mora najemodajalcu vrniti (585. člen ZOR). Pri pogodbi o leasingu pa dajalec leasinga sicer ohrani v leasing dano stvar v lasti, vendar ta po poteku pogodbenega razmerja (in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet) preide v last jemalca leasinga. Stvar, ki je predmet leasinga, je do poteka pogodbenega razmerja le v rabi jemalca leasinga. Zato ima pogodbeno razmerje do njegovega poteka nekatere elemente najema. Vendar gre pri pogodbi o (finančnem) leasingu za inominantno pogodbo, opredeljeno s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti.
ZPP člen 283. ZOR člen 185, 185/1, 361, 361/1, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
bodoča škoda - izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - zastaralni rok - začetek tega zastaralnega roka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - škoda zaradi neizvedbe del - sanacija plazu - zastaranje obveznosti iz gradbene pogodbe
Za zastaranje tožnikove pogodbene odškodninske terjatve je glede na tretji odstavek 376. člena ZOR treba uporabiti splošni zastaralni rok petih let iz 371. člena ZOR. Ob tem je treba upoštevati, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 361. člena ZOR). Pri tem ni pomembno, kdaj je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti, pač pa kdaj je nastala in zapadla tožnikova odškodninska terjatev. Iz tožnikovih trditev izhaja, da mu je škoda – tako premoženjska kot nepremoženjska - začela nastajati že med sanacijskimi deli in da je nastajala vsakodnevno še ves nadaljnji čas po zaključku sanacije v letu 1996. Že v letu 1996 bi zato tožnik lahko zahteval povrnitev že nastale škode, prav tako pa tudi povrnitev škode, ki mu je nastala v naslednjih letih. Iz tožnikovih trditev izhaja, da njegova nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Iz tožnikovih trditev v vlogi z dne 21. 12. 2006 pa izhaja, da je bila tedaj tudi bodoča premoženjska škoda predvidljiva in pričakovana, saj je tožnik zatrjeval, da je po normalnem stvari gotovo, da bo do dokončanja sanacije škoda trajala tudi v bodoče. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Tožnikova pravica, da zahteva povrnitev škode, tudi ni bila pogojena s predhodno izdelavo ocen višine premoženjske škode po sodnih cenilcih.
Tako izpolnitev pogodbe kot vzpostavitev prvotnega stanja bi tožnik lahko zahteval takoj po zaključku sanacijskih del. Že v letu 1996 je zato začel teči petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR, ki se uporablja za zastaranje terjatev iz gradbene pogodbe kot tudi petletni zastaralni rok iz tretjega odstavka iz 376. člena v zvezi s 371. členom ZOR. V tožbi, vloženi 1. 8. 2002, je tako tožnik prepozno zahteval tudi dokončanje pogodbenih del oziroma nadomestitev njihove vrednosti.
ugotovitvena tožba - odtujitev stvari o kateri teče pravda - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je sporni parceli prodal, tožnik ob ostalih trditvah ni v negotovem položaju, ki bi utemeljeval njegov pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Isti cilj bi namreč lahko dosegel z dajatveno tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo. Njegov pravni položaj zaradi zatrjevanega pravnega razmerja s tožencem ni negotov in ogrožen.
zahteva za varstvo zakonitosti – umik zahteve za varstvo zakonitosti
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporabljajo nekatere določbe zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP.
Če se sodišče v obrazložitvi sodbe ne opredeli do okoliščine, ki bi po mnenju obrambe lahko pripeljala do izreka milejše kazenske sankcije (pogojne obsodbe), ne gre za kršitev v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, lahko pa gre za kršitev pravice do obrambe.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 393/3, 406.
dovoljenost revizije - več tožnikov - navadno sosporništvo - deljiva terjatev - zavrženje revizije
Na strani tožeče stranke gre za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsaka od tožnic vložila samostojno tožbo in njuna odškodninska zahtevka nista medsebojno odvisna. To terja uporabo pravila iz drugega odstavka 41. člena ZPP. Tudi s procesnega vidika je zato treba šteti, da vsaka od tožnic uveljavlja samostojni zahtevek, ki pa ne presega revizijskega praga.
ZOR člen 387, 387/2, 1004, 1004/3, 1067, 1067/2. ZPP člen 8, 14, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-12.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe zaradi insolventnosti - pripoznava dolga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – preložitev naroka za glavno obravnavo na predlog stranke – vabilo stranki na zaslišanje – zavrnitev dokaznih predlogov
Z obravnavanimi 23 pogodbami niso bile sklenjene nove posojilne pogodbe, saj je bil z njimi le podaljšan rok zapadlosti že nastalih toženčevih obveznosti. Vendar ni mogoče spregledati, da je bila s temi pogodbami hkrati izvedena tudi pripoznava obstoja teh toženčevih obveznosti. Pripoznava dolga (drugi odstavek 387. člena ZOR) je akcesorne narave in je zato veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama. Kljub temu pa toženec zgrešeno uveljavlja neveljavnost obravnavnih pogodb. Te pogodbe niso nične zgolj zato, ker v zvezi s sklenitvijo predhodnih 308 pogodb proti tožencu teče kazenski postopek. A tudi če bi bile te prvotno sklenjene pogodbe nične, bi obstajala obveznost toženca, da prejeta denarna sredstva vrne. Z obravnavanimi 23 pogodbami sta zato pravdni stranki obnovili veljavno in obstoječo toženčevo obveznost.
vrnitev zaplenjenega premoženja - smiselna uporaba ZDen - tuje državljanstvo
Če bi zakonodajalec želel določiti smiselno uporabo vseh ali vsaj več določb ZDen, bi bila določba 145.a člena ZIKS drugačna. Tudi po mnenju revizijskega sodišča pa je ta določba jasna in njeno ekstenzivno tolmačenje, za kakršno se zavzema revidentka, ni pravilno. ZDen pozna določene omejitve tudi izven III. poglavja. Med temi omejitvami so določbe II. poglavja, kdo je upravičenec po tem zakonu, kdo se lahko šteje za upravičenca po tem zakonu in kdo ni upravičenec po tem zakonu (torej po ZDen). Sem sodita 9. in 10. člen ZDen, katerih smiselno uporabo neutemeljeno terja revidentka.
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izbris iz registra prebivalstva RS - državljanstvo - odgovornost države - nova škoda - zastaranje
Terjatvi sta zastarali v celoti - tudi v tistem delu, ki se nanaša na škodo, nastalo v zadnjih treh letih pred vložitvijo tožbe. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da zatrjevana nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja tožnic. Poleg tega tožnici med prvostopenjskim postopkom nista zatrjevali, da nista mogli oceniti, da bodo težave z državljanstvom imele tako daljnosežne posledice.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi neobratovanja gostinskega lokala - odgovornost izvajalca gradbenih del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Vzročna zveza je kot eden od elementov odškodninske odgovornosti upoštevana kumulativno z ostalimi elementi.
ZPP člen 95, 95/2, 180, 180/2, 367b, 367b/4, 367b/6, 377.
predlog za dopustitev revizije - novo pooblastilo - prirejeno pooblastilo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - procesna skrbnost stranke - opredelitev konkretnega pravnega vprašanja
V tej zadevi gre za očitno prirejeno pooblastilo, ki ne izpolnjuje pogojev za novo in posebno pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
Ob zahtevani procesni skrbnosti bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije pojasniti, ali, kdaj in v kakšnih okoliščinah je podal tako oceno vrednosti spornega predmeta za tri nedenarne zahtevke, kot jo sedaj zatrjuje, saj je taka opredelitev, če je podana šele v predlogu za dopustitev revizije, prepozna.
Nobeno od pravnih vprašanj, ki so našteta na koncu predloga, ne pomeni opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in okoliščin o njegovi pomembnosti v smislu zahteve iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zakonitost pregleda vozila - policijska pooblastila - kontrola prevoznega sredstva - mejna kontrola - izravnalni ukrepi - preiskava brez odredbe sodišča - uporaba službenega psa
Policija ima po 35. členu ZNDM-2 (izravnalni ukrepi) posebno policijsko pooblastilo, da sme ob določenih varnostnih predpostavkah, ki se nanašajo na mejne varnostne probleme, tudi v notranjosti države opraviti osebno kontrolo, kontrolo prometnega sredstva in kontrolo stvari.
Pri odkrivanju oziroma preprečevanju kaznivih dejanj ter čezmejni kontroli v zvezi z mamili pomenijo tudi izravnalni ukrepi v notranjosti države ukrepe za zagotovitev notranje varnosti.
ZZK-1 člen 244, 244/3, 246, 246/1. OZ člen 440. ODZ paragraf 418.
aktivna legitimacija - izbrisna tožba
Izbrisna tožba je v ZZK-1 urejena drugače, kot je bila urejena v ZZK. Pomembna razlika je, da po ZZK-1 izbrisne tožbe ni mogoče vložiti zoper dobrovernega vknjiženega pridobitelja knjižne pravice (tretji odstavek 244. člena navedenega zakona), kakršen je bil po ugotovitvah nižjih sodišč toženec; v tem je ZZK-1 strožji od pred njim veljavnega ZZK. Toda po obeh zakonih je aktivno legitimiran samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred vpisom, so bile z vpisom prizadete (pri čemer ni omejitve samo na osebe, ki so bile pred izpodbijano vknjižbo že vpisane v zemljiški knjigi, enako velja za originarne pridobitelje).
odgovornost države - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - služenje vojaškega roka - padec na poledeneli površini
V skladu z aktualno sodno prakso, ki uveljavlja bolj restriktiven pristop pri presoji objektivne odgovornosti, se v primerih, ko stvar postane nevarna glede na okoliščine primera, pa gre te okoliščine pripisati opustitvi skrbnosti ali varstvenih pravil lastnika, za podlago vzame (zgolj) krivdna odgovornost.
dovoljenost revizije zoper razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - obresti - zavrženje revizije
Ker razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, revizija v tem delu ni dovoljena.
Glede spremenjenega dela pritožbene sodbe je revizijska vrednost spora le znesek glavnice 271.051 SIT, saj se temu znesku prištete izračunane obresti 1.805.017,96 SIT ne upoštevajo, ker se ne uveljavljajo kot glavna terjatev. Zato tudi v tem delu revizija ni dovoljena.
pripor – podaljšanje pripora – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP obsega tako okoliščine objektivne kot tudi subjektivne narave, od katerih morata biti glede na stališče sodne prakse podani vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.
Res je, kar navaja tožnik, da mora upravljavec smučišča po določbah zakona, ki ureja varnost na javnih smučiščih, proge za smučanje pripraviti tako, da na njih ni nevarnih mest. Vendar je po splošni določbi prvega odstavka 131. člena OZ na tožniku materialno dokazno dokazno breme, da je do poškodbe prišlo prav zaradi neurejenosti smučišča.