Naknadno obračunani prometni davek na višino prihodkov v obravnavani zadevi nima vpliva. Prometni davek se ne šteje kot prihodek od poslovanja, ampak kot odtegnjena obveznost.
ZDavP člen 96, 97. ZDDPO člen 11, 54, 55. Slovenski računovodski standardi SRS(1993) standard 3, 10.
davek od dobička pravnih oseb – zastaranje davčne obveznosti – odpis terjatev – dolgoročne rezervacije
Zastaranje odmere davka po izdaji odmerne odločbe organa prve stopnje ne teče več.
Za odpis finančne naložbe morajo biti v skladu z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi (1993) izkazani utemeljeni razlogi. Samo revizorsko poročilo, iz katerega utemeljeni razlogi niso razvidni, temu standardu ne ustreza.
Odhodki iz naslova dolgoročnih rezervacij morajo biti evidentirani na podlagi večletnega predračuna oblikovanja in črpanja ustrezne dolgoročne rezervacije.
DDV – naknadno znižanje davčne osnove – popravek (zmanjšanje) zneska DDV – sodba Sodišča Evropskih skupnosti - nepopoln račun
Čeprav je revident izdal (nepopoln) račun, na podlagi katerega naročnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV, nastane obveznost revidenta (izvajalca storitve) za obračun izstopnega DDV.
Revizija je v individualnih delovnih sporih glede obstoja delovnega razmerja vedno dovoljena.
Tožena stranka, ki ne oporeka tožbi, čeprav ji je bilo to omogočeno, na ta način udejanji svojo pravico razpolaganja z zahtevkom nasprotne stranke. Posledica tega je, da se v materialnopravnem pogledu omeji možnost izpodbijanja zamudne sodbe samo na preizkus, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na dejansko podlago, ki izhaja iz tožbe.
predlog za dopustitev revizije - stroški prevoza na delo - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe o zaposlitvi
Vprašanje razveze pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, ker mora delodajalec zaradi preselitve delavca v oddaljeni kraj plačevati bistveno večje stroške prevoza na delo, ni pravno vprašanje, glede katerega bi Vrhovno sodišče na podlagi 376.a člena ZPP moralo dopustiti revizijo.
zavarovanje odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odgovornost za škodo od nevarne stvari
V 15. členu ZOZP je določeno, da mora lastnik motornega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo povzroči z uporabo vozila tretjim osebam. Tožnik ne sodi v krog tretjih oseb, saj je upravljal oziroma popravljal motorno vozilo.
Vozniku avtomobila je namenjeno zavarovanje AO plus. Voznik mora pripraviti vozilo za pot, ga med vožnjo upravljati in popraviti tudi morebitno okvaro, če je to mogoče. Po vrnitvi na domače dvorišče pa popravilo gume in polnjenje pnevmatike ne krije več zavarovanje AO plus, saj gre za delo mehanika (v mehanični delavnici ali kje drugje).
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - poplačilo upnika - rok zadržanja sklepa o izvršbi v evidenci - ustavitev izvršbe – spremembe po ZIZ-E
Novelirana določba 141. člena ZIZ-E velja od 25. 11 2006 tudi za tiste primere, ko je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele. Določbe 65. člena ni mogoče obravnavati izolirano od ostalih prehodnih določb, iz njene vsebine pa jasno izhaja, da se nanaša prav na uveljavitev določb o informatizaciji izvršilnega postopka.
ZPP člen 283. ZOR člen 185, 185/1, 361, 361/1, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
bodoča škoda - izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - zastaralni rok - začetek tega zastaralnega roka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - škoda zaradi neizvedbe del - sanacija plazu - zastaranje obveznosti iz gradbene pogodbe
Za zastaranje tožnikove pogodbene odškodninske terjatve je glede na tretji odstavek 376. člena ZOR treba uporabiti splošni zastaralni rok petih let iz 371. člena ZOR. Ob tem je treba upoštevati, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 361. člena ZOR). Pri tem ni pomembno, kdaj je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti, pač pa kdaj je nastala in zapadla tožnikova odškodninska terjatev. Iz tožnikovih trditev izhaja, da mu je škoda – tako premoženjska kot nepremoženjska - začela nastajati že med sanacijskimi deli in da je nastajala vsakodnevno še ves nadaljnji čas po zaključku sanacije v letu 1996. Že v letu 1996 bi zato tožnik lahko zahteval povrnitev že nastale škode, prav tako pa tudi povrnitev škode, ki mu je nastala v naslednjih letih. Iz tožnikovih trditev izhaja, da njegova nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Iz tožnikovih trditev v vlogi z dne 21. 12. 2006 pa izhaja, da je bila tedaj tudi bodoča premoženjska škoda predvidljiva in pričakovana, saj je tožnik zatrjeval, da je po normalnem stvari gotovo, da bo do dokončanja sanacije škoda trajala tudi v bodoče. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Tožnikova pravica, da zahteva povrnitev škode, tudi ni bila pogojena s predhodno izdelavo ocen višine premoženjske škode po sodnih cenilcih.
Tako izpolnitev pogodbe kot vzpostavitev prvotnega stanja bi tožnik lahko zahteval takoj po zaključku sanacijskih del. Že v letu 1996 je zato začel teči petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR, ki se uporablja za zastaranje terjatev iz gradbene pogodbe kot tudi petletni zastaralni rok iz tretjega odstavka iz 376. člena v zvezi s 371. členom ZOR. V tožbi, vloženi 1. 8. 2002, je tako tožnik prepozno zahteval tudi dokončanje pogodbenih del oziroma nadomestitev njihove vrednosti.
zahteva za varstvo zakonitosti – umik zahteve za varstvo zakonitosti
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporabljajo nekatere določbe zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP.
najem (zakup) – leasing – finančni leasing – razdrtje pogodbe - plačevanje obrokov za leasing – kršitev pogodbe s strani leasingojemalca - odvzem predmeta leasinga po razdrtju pogodbe – odškodnina - dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Pri najemni (zakupni) pogodbi po 567. členu ZOR se najemnik zaveže, da bo najemodajalcu plačeval za najeto stvar najemnino, po prenehanju najemne pogodbe pa jo mora najemodajalcu vrniti (585. člen ZOR). Pri pogodbi o leasingu pa dajalec leasinga sicer ohrani v leasing dano stvar v lasti, vendar ta po poteku pogodbenega razmerja (in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet) preide v last jemalca leasinga. Stvar, ki je predmet leasinga, je do poteka pogodbenega razmerja le v rabi jemalca leasinga. Zato ima pogodbeno razmerje do njegovega poteka nekatere elemente najema. Vendar gre pri pogodbi o (finančnem) leasingu za inominantno pogodbo, opredeljeno s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti.
Začetno kumulacijo sredstev izvršbe v primeru, ko je med njimi tudi izvršba na nepremičnine, ureja ZIZ v tretjem odstavku 35. člena. Ta določa, da je, če je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, za odločitev o predlogu za izvršbo ter tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog nediferencirana vrednost spornega predmeta - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu glede glavnega tožbenega zahtevka ne postavlja nobenega konkretnega vprašanja, kot to zahteva določba četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
Izostanek ocene vrednosti spornega predmeta v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom ima v tem delu za posledico nedovoljenost revizije, s tem pa tudi nedovoljenost predloga za dopustitev revizije.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136. ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na denarna sredstva - prebivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
V tem primeru je pomemben podatek o dolžnikovem bivališču iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vrhovno sodišče je že v mnogih sporih o pristojnosti med sodišči v taki situaciji poudarilo razloge za stališče o ustalitvi pristojnosti tudi v izvršilnem postopku.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščine primerov, v katerih so bile sprejete odločitve, ki jih je v predlogu navedel tožnik za utemeljitev, da je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od sodne prakse, so povsem drugačne od obravnavane zadeve. Revizijsko sodišče tako ocenjuje, da z navedenimi zadevami tožnik ni izkazal neenotnosti sodne prakse.
ZKP člen 18, 18/1, 39, 39-6, 41, 41/2, 95, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
izločitev - zahteva za izločitev - rok za zahtevo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev kazenskega zakona - odločba o stroških kazenskega postopka
Če obsojenec izločitve sodnika ni uveljavljal takoj, ko je izvedel za razloge zanjo, ne more z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz druge točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Okoliščina, da sta tožnik in toženec ožja družinska člana dveh sodnih uslužbenk enega od manjših sodišč nedvomno spada mednje. Če bi o zadevi odločalo to sodišče, bi bilo gotovo ogroženo zaupanje strank, potencialno pa tudi javnosti v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
neupravičena pridobitev – nadomestilo za hrambo zaseženega vozila - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – primarni in podredni tožbeni zahtevek – zavrženje revizije
Ob ugotovitvi, da so bili ostali zaseženi predmeti izročeni v hrambo oškodovancem in da bi bilo tako storjeno tudi s spornim vozilom (vrnjeno bi bilo K. d.o.o.), če tožnik v prepričanju v svojo lastninsko pravico izročitve vozila leasingodajalcu ne bi preprečil, je pravilna presoja, da država od hrambe vozila pri tožniku ni imela premoženjske koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0012876
ZFPPod člen 27, 27/4. ZM. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivni družbenik – možnost vpliva na poslovanje družbe – bianco menica – prenehanje menične obveznosti – ugovor iz temeljnega posla – zastaranje terjatve – podlaga za izdajo menice – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Po presoji revizijskega sodišča že dejstvi, da je imela toženka v družbi 50 % poslovni delež ter da je bila poslovodja družbe, omogočata zaključek, da je imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
S plačilom terjatve iz temeljnega razmerja bi odpadla podlaga za izdajo menice, zato menični upnik ne bi mogel zahtevati še plačila menične terjatve. Če odpade podlaga za izdajo menice, ta sicer ne postane neveljavna, vendar bo dolžnik pridobil možnost ugovora, da je svoj dolg iz temeljnega razmerja že plačal. Pridobitev izvršilnega naslova pa prav tako ne pomeni, da je odpadla podlaga za izdajo menice.