razveza zakonske zveze - pravica do preživnine - souživanje vdovske pokojnine - odmera vdovske pokojnine
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat, tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine, lahko na podlagi četrtega odstavka 123. člena v zvezi s 422. členom ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine, ki se mu glede na citirani določili odmeri v višini največ 15 % zneska vdovske pokojnine. Preostali del vdovske pokojnine (85 %) je predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
Ob ugotovitvah, da tožnica za redno socialno pomoč v spornem obdobju ni zaprosila, da ji je bila socialna pomoč za nakup kurjave že odobrena, da ji je tudi sicer kurjavo za zimo zagotovila njena mati in da je uveljavljala pravico do enkratne občinske socialne pomoči za stroške zdravila, ki ji je bilo le priporočeno, je bil tožničin zahtevek za priznanje enkratne socialne pomoči utemeljeno zavrnjen.
prenehanje delovnega razmerja - prestop iz JLA v Teritorialno obrambo - procesna predpostavka - uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu
Za odločitev o pravočasnosti vložitve zahteve za uveljavljanje pravic je na podlagi drugega odstavka 80. člena ZTPDR bistvena ugotovitev, kdaj je tožnik zvedel za kršitev pravice.
višja medicinska sestra - razporeditev - delovno mesto - organizacijska enota - statut - soglasje ustanovitelja
Za zakonitost razporeditve je bilo bistveno, da je določeno delovno mesto obstajalo in da so bili zanj predpisani pogoji ter nenazadnje tudi plača in druge pravice in obveznosti.
pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - stalno bivališče - stalno bivališče v tujini
Ker tožnik na dan 18. 10. 1991 ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ampak v Republiki Hrvaški, na ta dan pa tudi ni imel stalnega prebivališča v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravic po ZPIZVZ.
Določba četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste starejše zavarovance bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. 10. 1991 ostali brez zaposlitve oziroma zavarovanja, saj so le ti, glede na določbe prvega odstavka 171. člena ZPIZ-92, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.
ZPIZ člen 8. ZPIZ-1 člen 187, 188. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja
Za primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja.
Pojem pojem „zemljišča, ki je namenjeno za redno rabo stavbe“ je treba uporabljati restriktivno. Stavba v tožnikovi solasti ima dvorišče na parceli št. 428 v le nekoliko manjši izmeri od površine, ki predstavlja stavbišče. Zato (glede na tožnikove trditve) ni videti razloga, da bi se zemljišče, namenjeno za redno uporabo stavbe, raztezalo tudi na sosednjo parcelo, ki ima samostojno pravno usodo.
sklenitev poravnave - ponudba za sklenitev poravnave - sprejem ponudbe za sklenitev poravnave
Tožnik je zavrnil toženkino ponudbo za sklenitev poravnave za plačilo 700.000 SIT in ji dal nasprotno ponudbo, po kateri je bil pripravljen sprejeti plačilo v višini 818.800 SIT. Toženka je tožnikovo nasprotno ponudbo zavrnila. Vendar je tožnik (s tem ko je toženki poslal podpisan izvod poravnave) toženki ponovno ponudil sklenitev poravnave z enako vsebino, kot jo je imela prvotna ponudba, torej da je toženka tožniku dolžna plačati odškodnino v višini 700.000 SIT. Tožnikovo novo ponudbo pa je toženka sprejela tako, da je predlagani znesek v višini 700.000 SIT tožniku plačala (drugi odstavek 28. člena OZ).
ZPP člen 318, 318/1. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3, 59.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna obveznost – obligacijskopravni zahtevek – višina deležev na skupnem premoženju
Tožnica zahteva večji delež na skupnem premoženju na račun plačevanja obrokov po prenehanju skupnega življenja oziroma po razvezi zakonske zveze. S kasnejšim ravnanjem enega zakonca se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti. Zakonec, ki je plačal skupni dolg, ima pravico zahtevati od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov del dolga.
Solidarnost dolžnikov mora biti izrecno opredeljena v tožbenem zahtevku in nato tudi v izreku sodbe, sicer gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele. Če se v obravnavani zadevi izpodbijana vrednost spornega predmeta deli na dva enaka dela in se tako pravica do revizije presoja za vsakega toženca, ta vrednost ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005138
ZKP člen 371, 371/1-11, 420. KZ člen 41.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - individualizacija kazenske sankcije - odmera kazni
Uveljavljanje primernosti izrečene kazni, to je, ali so bile ugotovljene okoliščine, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije ali na odmero kazni, pravilno upoštevane, ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - nov dokaz - zavrženje zahteve za obnovo - dokazna ocena
Ponovno zaslišanje oškodovanke o isti dokazni temi ne more predstavljati novega dokaza v smislu obnovitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse za predlog - ugovor zoper plačilni nalog - razlogi za ugovor - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper plačilni nalog je dopustno ugovarjati le iz razlogov (i.) da je sodna taksa že plačana ali (ii) da je sodišče sodno takso napačno odmerilo.
Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče skladno z določbo prvega odstavka 91. člena istega zakona zavrže.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba
Sodišče je s tem, ko je pri določanju enotne kazni upoštevalo kazen, določeno v pogojni obsodbi, ki je že bila upoštevana v sodbi drugega sodišča, v škodo obsojenca prekršilo materialni zakon (5. točka 372. člena ZKP).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZST-1 člen 13, 13/1, 34, 34/5.
predlog za dopustitev revizije - pravno vprašanje - pomen odgovora na pravno vprašanje za odločitev v sporu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora
Materialnopravna vprašanja, ki jih toženci, sklicujoč se na ponudeno primerjalno sodno prakso, problematizirajo v predlogu za dopustitev revizije, presegajo okvir dejanske podlage in pomembnosti za odločitev o zahtevku tožnikov v konkretni pravdi.
Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005118
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 22, 211, 212.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - predmet kaznivega dejanja - poskus
Predmet kaznivega dejanja velike tatvine je premična stvar, ki je tuja oziroma, ki ni storilčeva last. Zgolj v tem okviru in obsegu opredelitev predmeta tatvine
sodi med odločilna dejstva oziroma zakonske znake tega kaznivega dejanja.
ZPP člen 367a, 367a/1. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72.
dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – vpis lastninske pravice na nepremičnini – dobrovernost kupca
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede pravnega vprašanja, ali dejstvo, da prodajalec ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, vedno ovrže domnevo dobrovernosti kupčeve posesti, so podani.