OZ člen 152, 152/1, 153, 153/2. ZPP člen 41, 41/2, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - imetništvo nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - pojem nevarne stvari - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je do zatrjevane škode prišlo v času, ko je bil transportni polž pod nadzorom tožnikovega delodajalca, (t.j. izvajalca del) in ne pod nadzorom toženkinega zavarovanca kot njegovega imetnika, je bila skrb za varne potek dela na tožnikovem delodajalcu in ne na toženkinem zavarovancu kot imetniku naprave.
Glede na to, da je bila tožnikovemu delodajalcu naprava zaupana v popravilo, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bilo obratovanje stroja med izvajanjem sanacijskih del izven nadzora njegovega delodajalca, bi bila tudi v primeru, če bi šlo za nevarno stvar, odgovornost toženkinega zavarovanca kot imetnika stvari izključena na podlagi pravila iz prvega odstavka 152. člena OZ.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlaga obramba, pač pa je dolžno izvesti zgolj dokaze, na podlagi katerih se ugotavljajo za konkreten primer relevantna dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005129
ZKP člen 16, 18, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 41.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Okoliščina, da storilec izvršuje nova kazniva dejanja, kljub temu, da je v kazenskem postopku zaradi drugih kaznivih dejanj, kaže na vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, ki jo sodišče upravičeno upošteva kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni.
ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu – objektivna odgovornost – stopnja krivde – malomarnost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Vprašanje stopnje krivde je pravno, ne pa dejansko vprašanje. Rutinska pomota ob zamenjavi stopalke kot vzrok za dodatno pospešitev vozila je v vzročni zvezi z napačno izbiro načina vožnje stroja po klančini, kar je povzročilo nevarno pospeševanje. Oboje pa je prispevalo k nastanku škode v tolikšni meri, da je prišlo do izenačitve stopnje odgovornosti obeh strank ob upoštevanju strožje objektivne odgovornosti tožene stranke zaradi izjemno težkih pogojev dela v večetažnem kamnolomu.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost za delavca - krivdna odgovornost - transfuzija - okužba s hepatitisom C - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - zakonodajna protipravnost - vzročna zveza
Ob ugotovitvi, da je do okužbe pri tožniku prišlo v letih od 1977 do 1980, torej devet let pred tem, ko je bil virus hepatitisa C odkrit, je pravilna odločitev, da prvi toženki ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s strokovnimi merili in neskrbnosti. Glede na to, da je do okužbe prišlo najkasneje leta 1980, tudi ne more biti nobene vzročne zveze med tožnikovo škodo in zatrjevano zakonodajno protipravnostjo, ki naj bi jo zagrešila druga toženka, ker je uzakonila obvezno testiranje tri oziroma štiri leta po odkritju virusa, kar je bilo po mnenju tožnika prepozno.
Ugotovitev, da tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot je zatrjeval v tožbi, temelji na pravilni uporabi navedenega 215. člena ZPP in tudi ni obremenjena z nobeno postopkovno kršitvijo.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev stvari v naravi - izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja - nesorazmerni stroški nadomestitve nepremičnine - vrtec
Zakon določa dve situaciji, kdaj je bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti: kadar sporne nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino in kadar bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. V tem delu zato ne gre za zahtevo, da morata biti izkazani obe situaciji ali pogoja kumulativno, saj za ugotovitev ovire zadostuje izkaz ene od obeh navedenih situacij.
Za odločitev o reviziji zadostuje že presoja, da bi bila nadomestitev nepremičnine, če bi se že našla ustrezna parcela za novo gradnjo ali stavba za prenovo, povezana z nesorazmernimi stroški. Revizijska graja je v tem delu očitno zgrešena, saj prezre pravilne razloge pritožbenega sodišča, da tudi upoštevanje (sicer neutemeljenega) ugovora v zvezi z dvema naknadno kupljenima parcelama za zagotovitev igrišča pri vrtcu ne pripelje do drugačnega rezultata.
neupravičena pridobitev - nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari
Določba 219. člena ZOR o nadomestitvi koristi zaradi uporabe tuje stvari predpostavlja po eni strani obstoj prikrajšanja lastnika stvari zaradi njene neuporabe, po drugi strani pa okoriščenje tistega, ki je tujo stvar uporabil.
Določba 219. člena ZOR je uporabljiva tudi v zvezi s splošno določbo o neupravičeni obogatitvi (210. člen ZOR).
vojni invalid – pravica do dodatka za pomoč in postrežbo – neizpolnjevanje pogojev za priznanje dodatka - stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb
Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da sta revidentu pomoč in postrežba potrebna pri opravljanju treh življenjskih potreb od šestih (148. člen ZPIZ), revident ne izpolnjuje pogojev, ki jih za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo določa 22. člen ZVojI.
vojni invalid – zvišanje odstotka invalidnosti – nastanek sprememb na organizmu – izvid in mnenje zdravniške komisije - dokončnost izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje – glavna obravnava
Vojni invalid je po določbi 93. člena ZVojI upravičen do zvišanja odstotka invalidnosti le, če izkaže spremembo na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.
prisilna izterjava davčnega dolga – sklep o prisilni izterjavi dolga iz terjatev dolžnika – predhodno vprašanje – dospelost terjatve
V postopku prisilne izterjave je vprašanje dospelosti terjatve del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev, zato sme upravni organ vprašanje dospelosti terjatve reševati kot predhodno vprašanje.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - vojaški vojni invalid – v zakonu določeni prisilni ukrepi okupatorja – izkazanost prisilnih ukrepov
Po določbi 5. člena ZZVN se vojaškemu vojnemu invalidu lahko prizna status žrtve vojnega nasilja le ob pogojih, ki so določeni s tem zakonom. To pa med drugim pomeni, da bi morala revidentka izkazati, da je bila v času, ko je utrpela poškodbo, zaradi katere ji je bil priznan status vojaškega vojnega invalida, izpostavljena v 2. členu ZZVN določenim prisilnim ukrepom. Ker revidentka v upravnem postopku glede na okoliščine primera (v času poškodbe je aktivno sodelovala z NOB) tega ni izkazala, ji zahtevanega statusa in pravic ni mogoče priznati.
carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vlaganje carinskih deklaracij na račun drugih oseb – pooblastilo - razlaga določb zakona
Če je zakonska določba tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje razlage take zakonske določbe ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/1, 83/3, 89. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
revizija, ki jo vloži stranka sama – revizija vložena po odvetniku, po izteku roka - postulacija
Revizijo je pravočasno vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker pa je po preteku roka za vložitev revizije pravica do revizije ugasnila, Vrhovno sodišče dopolnitve revizije, ki je bila vložena po odvetnikih, ni upoštevalo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – izgnanec – prisilna izselitev iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov – begunec – pobeg pred vojnim nasiljem – konkretno in neposredno vojno nasilje – neposredna ogroženost
Splošne okoliščine vojne in nasilje, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca.