Revizija je dovoljena le zoper tisti sklep, ki ga izda sodišče druge stopnje in s katerim je postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka nima takšne narave, zoper njega vložena revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Ker je bila tožeči stranki vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je ta imela pravni interes za zavarovanje svojih pravic iz delovnega razmerja in bila v ta namen upravičena uveljaviti v zakonu določeno pravno varstvo, torej na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi.
Neposredna pravna podlaga za priznanje vtoževanih restitucijskih zahtevkov je podana že v samem določilu prvega odstavka 118. člena ZDR, na katerem temelji izpodbijana odločitev. Le-to med drugim določa, da pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, ter prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja.
Tožena stranka bi se lahko nastopu pravnih posledic izredne odpovedi izognila tako, da bi še ne vročeno odpoved enostransko preklicala in zagotovila, da bi tožeča stranka ta preklic prejela še pred vročitvijo izredne odpovedi (oziroma najkasneje istočasno z vročitvijo odpovedi).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 122, 125, 127, 132.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - nujne zdravstvene storitve - povprečna cena storitev v Sloveniji - dokazno breme
Višino povprečne cene zdravstvenih storitev v Sloveniji bi morala zatrjevati in dokazovati tožena stranka (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poslovni razlog - kriteriji za določanje presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Kriteriji, ki jih je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi uporabila tožena stranka, so bili drugačni od kriterijev, določenih v 38. in 39. členu KPVIZ. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila zato nezakonita.
ZDR člen 7, 7/2, 88, 88/1-1, 109. ZDR člen 36f, 36f/3. Kolektivna pogodba za špedicijo, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost (1999) člen 24, 24/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - uporaba kolektivne pogodbe - bruto plača
Določba o višini odpravnine v kolektivni pogodbi dejavnosti pomeni ugodnejšo ureditev pravice do odpravnine, kar ni v nasprotju z določbami ZDR.
Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno drugače določeno, pomeni bruto zneske.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izobrazba - predložitev ponarejenega spričevala - trajajoča kršitev - rok za odpoved
Tožnik je spričevalo o šolski izobrazbi predložil toženi stranki 9. 12. 1996, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 28. 5. 2007. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožnikove pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnik kršitev storil ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru 1996. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 7, 13, 22. ZPIZ člen 124. ZMEPIZ člen 23, 26, 46, 46/1, 49, 50.
lastnost zavarovanca - brezposelna oseba - brezposelni zavarovanec - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Priznanje in izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni pravno priznana podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in priznanje pokojninske dobe.
Podlaga za obvezno zavarovanje je delovno razmerje, ki je bilo tudi za čas prejemanja nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo vzpostavljeno s pravnomočno sodno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izobrazba - trajajoča kršitev - predložitev ponarejenega spričevala
Tožnica je spričevalo o šolski izobrazbi predložila toženi stranki v letu 1994 oziroma 29. 6. 1995, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 13. 11. 2006 oziroma 23. 11. 2006. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožničine pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnica kršitev storila ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru leta 1994 oz. 1995. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
podčastnik - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogoja izobrazbe - predložitev ponarejenega spričevala - pogodba o zaposlitvi za določen čas - priznanje pravic iz delovnega razmerja - novela ZObr-D
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - elementi delovnega razmerja
Za odločitev je bistvenega pomena dejanska ugotovitev, da tožnica v spornih obdobjih sama ni hotela skleniti delovnega razmerja. Zato je pravilna presoja sodišča, da je šlo med strankama le za civilno pravno razmerje, ki pa ni podlaga za priznanje zavarovalne dobe.
dodelitev radijskih frekvenc – priznanje položaja stranke oziroma stanskega udeleženca – pravni interes za sodelovanje v postopku – sodelovanje vaške skupnosti - zdravo življenjsko okolje – elektromagnetno sevanje
Revidentka v postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne more imeti lastnosti stranke, saj ta postopek ni začet na njeno zahtevo (aktivna legitimacija) niti ne teče zoper njo (pasivna legitimacija) niti ne more imeti lastnosti stranskega udeleženca, saj ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOR člen 51, 51/1, 62, 65, 210, 210/4.
darilna pogodba – napake volje – prevara – bistvena zmota – nagib – pravna podlaga – prenehanje veljavnosti pravnega posla – vrnitev darila po razpadu izvenzakonske skupnosti - vrnitev v naravi – nadomestitev vrednosti – gradnja na podarjeni nepremičnini
S (kasnejšim) prenehanjem zunajzakonske skupnosti toženca in tožničine hčerke je odpadel nagib daritve. Brez tega nagiba tožnica tožencu ne bi podarila nepremičnin, zato je nagib postal del pravne podlage darilne pogodbe. Kasneje odpadla pravna podlaga daritve ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe (prvi odstavek 51. člena ZOR).
Spremenjena namembnost podarjenih nepremičnin - nepremičnine so bile združene v eno samo nepremičnino, na njej pa je bila zgrajena nova stvar (stanovanjska hiša) - predstavlja oviro za vračilo podarjenega premoženja v naravi.
skupno premoženje zakoncev – pridobitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja v času razpada zakonske zveze
Ker je tožnica postala imetnica terjatve na podlagi ZZZDR in ne na podlagi pravnega posla s tožencem, ni podan noben temelj za toženčevo dolžnost tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino za zaznambo spremembe hipotekarnega upnika (tako da bi se v zemljiški knjigi kot hipotekarna upnica terjatve namesto toženca vpisala tožnica).
Za ugotovitev obsega skupnega premoženja ni odločilno premoženje, ki je obstajalo v času trajanja skupnosti, ker sta stranki v tem času skupaj pridobivali in črpali premoženje. Zato tožnica nima pravice do izplačila sredstev, ki ob razpadu skupnosti niso več obstajala.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine – kombinirano življenjsko in nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji izguba zavarovalnih pravic - domneva o vzročni zvezi med alkoholiziranostjo in nezgodo – dokazno breme
Tožnikov zahtevek za plačilo zavarovalnine je bil zavrnjen, ker pravilno opozorjen ni zmogel ovreči s splošnimi pogoji dogovorjene domneve o vzročni zvezi med lastno alkoholiziranostjo in nastalo prometno nesrečo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka
Za to, da sodišče stranki prepreči morebitni namen „onemogočiti obravnavanje zadeve“, ima na voljo ustrezna zakonsko predvidena sredstva, saj strankino uveljavljanje procesnopravnih ugovorov s takim namenom nujno implicira njeno zlorabo procesnih pravic, ki jo je moč sankcionirati. Bojazen pred takim načinom pravdanja stranke pa ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP – in to ne kot razlog „smotrnosti“, niti kot „drug tehten razlog“ v pomenu pravkar navedene zakonske določbe.
ZGD-1 člen 501, 502. ZGD člen 580, 580/6. ZFPPod člen 37, 37/1. ZOR člen 358.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - izbris družbe iz sodnega registra
Sporazum, da toženca postaneta edina družbenika družbe, ne pomeni nič drugega kot to, da družbenik izstopi iz družbe, s čimer preneha njegov poslovni delež in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Kar zadeva razmerje med družbo in izstopajočim družbenikom, mora družba družbeniku (tožniku) izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, ki je v konkretnem primeru tolikšna, za kolikršno so se pravdne stranke dogovorile s pogodbo.