ZUS-1 83, 83/2-1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/2, 11/3.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – vrednotenje zemljišč - komunalna opremljenost zemljišč – priključek za preskrbo s pitno vodo – izvir pitne vode - studenec
Pojem preskrbe s pitno vodo po določbi 11. člena Navodila je treba razlagati v povezavi s pojmom komunalne opremljenosti zemljišča. Kot komunalo opremljeno zemljišče je po presoji Vrhovnega sodišča mogoče šteti le takšno zemljišče, ki je povezano z javno komunalno infrastrukturo. To pa pomeni, da se pogoj preskrbe s pitno vodo oziroma dostopa do priključka za preskrbo s pitno vodo po določbi 11. člena Navodila nanaša na možnost priključitve na sistem vodnega omrežja, ki je del javne komunalne infrastrukture, kar pa naravni izvir pitne vode ni.
zahteva za varstvo zakonitosti – nedovoljeno izredno pravno sredstvo
Po prvem odstavku 83. člena ZUS-1 je zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, dovoljena revizija, pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek istega člena. Po prvem odstavku 96. člena ZUS-1 je dopustna tudi obnova postopka, pod tam določenimi pogoji. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje ZUS-1 ne pozna. Zato je zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena, saj je po zakonu ni mogoče vložiti.
priznanje statusa vojnega invalida – civilni invalid vojne
Pravno relevantna dejstva iz 4. člena ZVojI za priznanje statusa civilnega vojnega invalida mora stranka dokazati s stopnjo gotovosti; revizija zoper odločbo prve stopnje, s katero se stranki prizna status vojnega invalida, mora biti opravljena v roku treh mesecev od dneva, ko je tožena stranka prejela zadevo.
ZDDPO člen 2, 6, 26, 26/2. ZDavP člen 20, 20/1, 20/2, 39, 39/1, 198, 198/1. ZR (1989) 70, 70/2. ZUP člen 224, 224/4.
davek od dobička pravnih oseb – zasebni zavod – nepridobitna dejavnost – davčni zavezanec – prihodki iz pridobitne dejavnosti - prihodki iz nepridobitne dejavnosti – humanitarna dejavnost – ocena davčne osnove – zaračunana realizacija – izvršljivost odločbe – odlog – prisilna izterjava
Zasebni zavod, ki je ustanovljen za humanitarno dejavnost, mora plačevati davek od dobička pravnih oseb od pridobitne dejavnosti. V davčno osnovo ne sodijo le prihodki in dejanski ali sorazmerni odhodki iz nepridobitne dejavnosti.
Zaradi odloga prisilne izterjave se ta ne more začeti, ne zadrži pa nastopa izvršljivosti odločbe.
ZGO-1 člen 70, 70/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
gradbeno dovoljenje – obnova postopka – stranka v postopku – vplivno območje - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje je treba po dikciji ZUS-1 presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ne šteje za pomembno pravno vprašanje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka – obnovitveni razlog – časovna veljavnost predpisa - predpis, veljaven v času odločanja - načelo zakonitosti
ZUP izrecno sicer ne določa, kateri zakon ali podzakonski predpis je treba glede na časovni vidik njegove veljavnosti uporabiti pri odločanju. Vendar je to praviloma zakon ali predpis, ki velja v času prvostopenjskega odločanja. Le v redkih vrstah upravnih stvari veljajo izjeme, kar izhaja tako iz načela zakonitosti (6. člen ZUP), kot tudi iz ustaljene upravnosodne prakse.
dovoljenje za nabavo orožja - upravičen razlog za posest orožja - javni interes
Tisti, ki prosi za dovoljenje za nabavo orožja, mora v postopku dokazati, da ima upravičen razlog za njegovo posest. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v postopku to možnost imel. Pri tem je organ moral zasledovati tudi javni interes. Sama dejavnost kontrolorja varnostnikov, pa čeprav pretežno v nočnem času, tudi po presoji Vrhovnega sodišča namreč ni razlog za nabavo orožja.
plačilo komunalne takse – opravljanje dejavnosti na javni površini
Ker revident nesporno uporablja površino pred najetim lokalom za gostinski vrt, ta površina pa ni njegova last, pač pa je javna površina v upravljanju občine, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča revident v skladu s 4. členom Odloka o taksah taksni zavezanec za plačilo komunalne takse, saj uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene takse.
ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2. ZNPosr člen 2, 2/1-3, 37, 37/4.
nepremičninski posrednik – izobrazbeni pogoj za izdajo licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov
V 37. členu ZNPosr je uporabljen termin „poslovanje“ z nepremičninami. Ker pa se ta zakonska določba nanaša na osebo, ki je bila že ob uveljavitvi tega zakona nepremičninski posrednik, torej oseba, ki je že opravljala posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugi pravni podlagi, kar definirata določbi 2. in 3. točke 2. člena ZNPosr, ni mogoče termina „poslovanje“ z nepremičninami iz četrtega odstavka 37. člena ZNPosr razlagati drugače, kot to izhaja iz 2. člena in iz ostalih določb ZNPosr, ki razlagajo, kaj so storitve posredovanja v prometu z nepremičninami po tem zakonu, ki jih opravlja nepremičninski posrednik.
odlagališče odpadkov – vplivno območje - dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Razširitev obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov sama po sebi ne pomeni ukinitve kmetijske dejavnosti. Zatrjevane zelo hude posledice tudi ne izhajajo iz dopolnitve Poročila o vplivih na okolje za 1. fazo razširitve in sanacijo deponije komunalnih odpadkov, iz katerega je razvidno, da vplivno območje razširjenega odlagališča ne obsega parcel tožnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic
Tožnik očitane kršitve ni storil neposredno pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, temveč se mu je očitala zloraba osebne kartice oziroma bonitete, ki mu jo je kartica prinašala. Tako eden od bistvenih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, to je, da bi bilo dejanje storjeno pri samem opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, ni bil podan.
del plače iz naslova delovne uspešnosti - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu - denarna terjatev
Predhodno varstvo pravic, določeno z ZTPDR, je bilo procesna predpostavka za sodno varstvo. Če taka predpostavka ni bila izpolnjena, je bilo treba tožbo zavreči, ne da bi se sodišče spuščalo v vsebinsko presojo.
Ker denarni zahtevek temelji na predhodni odločitvi o pravici tožnika do dela plače iz naslova delovne uspešnosti, bi moral tožnik pred uveljavljanjem sodnega varstva ustrezno uveljavljati varstvo pravic zoper (ne)odločitev delodajalca o oceni delovne uspešnosti oziroma zato, ker delodajalec o tem sploh ni odločil.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 251, 251/2, 251/3.
ločitvene pravice - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zastava zalog - zavarovanje terjatve
S kreditnimi pogodbami, za zavarovanje katerih so bili sklenjeni izpodbijani notarski sporazumi, so se „zapirale“ stare obveznosti tožeče stranke do tožene. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da so bile tudi stare obveznosti tožeče stranke zavarovane, in sicer tako, da se položaj tožene stranke kot upnice z novimi zavarovanji ni izboljšal.
Ugovor, da so bile zaloge, ki so bile dane v zavarovanje predhodnih kreditnih pogodb, porabljene, bi lahko bil relevanten le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.
Ker pogodba o zaposlitvi ni poslovna listina, tožniku očitana kršitev ne vsebuje že prvega znaka, ki je naveden v opisu kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin. Izpodbijana sodba zato zmotno ugotavlja, da je bila tožniku pogodba utemeljeno odpovedana na podlagi 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi njegovo ravnanje imelo vse znake kaznivega dejanja iz 240. člena KZ.
Za odpoved po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ne zadošča, da ima delavčevo ravnanje vse znake kaznivega dejanja. Ravnanje mora obenem predstavljati kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožniku očitala, da je malomarno opravljal inventure v maloprodaji s tem, ko je priznal neopravičene odpise blaga, ter da je omogočal brezplačne iznose blaga. Takšna opredelitev očitkov ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala podlago za uspešno pripravo tožnika na zagovor. Kršitvi namreč časovno nista opredeljeni, ustrezno pa nista opredeljeni niti po vsebini, saj ni navedena vrsta oziroma količina blaga, ki naj bi jo tožnik neupravičeno odpisal in omogočil brezplačni iznos.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog ne sme biti obrazložen zgolj pavšalno, temveč mora biti konkretiziran v takšni meri, da omogoča ugotovitev o obstoju utemeljenega odpovednega razloga.
ZObr člen 35, 88, 100a. ZJU člen 5, 154. ZDR člen 75, 83, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - obrazložitev sklepa - varnostni zadržek - predložitev ponarejenega spričevala - vojaški policist - varnostno preverjanje oseb
Za uresničitev tožnikove pravice do obrambe bi morala tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja vsebino varnostnega zadržka ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storila, se tožnik zoper očitke, ki so se nato v sodnem postopku obravnavali kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni mogel učinkovito braniti.
dopuščena revizija - obseg preizkusa izpodbijane sodbe v primeru dopuščene revizije - pomembno pravno vprašanje
Po drugem odstavku 371. člena ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista izmed pravnih podlag za ničnost sporne pogodbe iz sodbe sodišča druge stopnje, ki ni izpostavljena graji zmotne uporabe materialnega prava v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Tako se izkaže, da za preizkus sodbe sodišča druge stopnje, s katero je ugotovljeno, da je sporna pogodba nična, izpostavljeno pravno vprašanje ni (več) pravno odločilno.
zahteva za varstvo zakonitosti - vsebina tožbenega zahtevka na vrnitev premičnih stvari - individualizacija stvari - dokazno breme
Tožeča stranka je postavila jasen in razumljiv zahtevek na vrnitev njenih dovolj individualiziranih stvari, ki jih ima v posesti tožena stranka, ko je zahtevala, da ji je le-ta dolžna vrniti 3000 komadov plastičnih ekscentrov z ohišjem in 15 komadov valjev, namenjenih za izdelavo železnega U – profila 25 x 15 x 0,5 mm.