obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – pravočasnost predloga – subjektivni enomesečni rok
Obnova postopka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino enotnega dovoljenja za gradnjo.
ukrep inšpektorja za varstvo osebnih podatkov – video nadzor večstanovanjskega objekta – načelo sorazmernosti
Video nadzor po ZZVO kot ena izmed oblik tehničnega varovanja je dovoljen, čeprav ga zakon sicer izrecno ne omenja. Sporen je le način izvajanja video nadzora in zavarovanje mikroprocesorske enote ter video posnetkov z vidika možnosti kršitev človekovih pravic.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pričakovano premoženje - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
V obravnavanem primeru gre za vrnitev premoženja, podržavljenega revidentovemu pravnemu predniku, torej gre le za pričakovanje morebitne pridobitve novega premoženja. Revident zato zelo hudih posledic ne more izkazati s sklicevanjem na zatrjevano večjo vrednost zemljišč, katerih vrnitev zahteva.
zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje – objektivni rok za vložitev predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo, vložen po več kot treh mesecih od dneva zamude, je vložen prepozno in ga je treba zavreči. Objektivni rok treh mesecev se šteje od dneva zamude in ni odvisen od zavedanja predlagatelja o zamudi. Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok in po preteku tega roka vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
ZGO-1 člen 2. ZJC člen 2, 13. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3, 99, 100, 170, 170/2. ZUN člen 41, 45j.
začetek razlastitvenega postopka – javna korist – javna infrastruktura – lokacijski načrt
Razlastitveni postopek se lahko uvede pod pogojem, da je izkazana javna korist. Če gre, tako kot v tem primeru, za gradnjo objekta javne infrastrukture, je javna korist izkazana, če je objekt predviden v lokacijskem načrtu.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2. ZPDC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/1, 13/4. ZGos člen 11, 11/2.
ukrep tržnega inšpektorja – opravljanje gostinske dejavnosti – društvo - (ne)pridobitna dejavnost – delo na črno – prepoved opravljanja dela – glavna obravnava
Odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljijo na ugotovitvah, da je revident kot društvo ustanovljen dne 7. 2. 2003 s sedežem v prostorih, kjer je pred tem gostinsko dejavnost opravljala samostojna podjetnica iz A. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta poslovni prostor opremljen za opravljanje gostinske dejavnosti s točilnim pultom, visokimi stoli pri točilni mizi in v ločenem prostoru s štirimi mizami s po štirimi stoli. Tudi na vrtnem prostoru je možnost strežbe, revident pa nudi gostom več vrst piva, vin, žganih pijač, kav in čajev, pri točilni mizi je nameščena registrska blagajna, postrežba pa je običajna kot v drugih gostinskih obratih. Takšno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopušča dvoma o tem, da revident opravlja gostinsko dejavnost, ki jo opredeljuje ZGos, po katerem obsega gostinsko dejavnost med drugim tudi strežbo pijač. Če bi revident organiziral le nudenje določenih napitkov članom društva na nepridobiten način, ne bi organiziral posebne osebe za strežbo pijač, registrske blagajne, točilnega pulta, pa tudi cene pijač ne bi bile primerljive s cenami v drugih gostinskih obratih, temveč precej nižje. Pravilna je zato presoja, da je dejavnost revidenta takšna, da presega okvir, ki ga za opravljanje nepridobitne dejavnosti določa ZGos.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS1012515
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-6, 49, 66, 77, 82, 82/2. URS člen 19. ZKP člen 207, 207/2.
subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu – podaljšanje pripora po poteku predpisanega roka – dejanje, ki posega v človekove pravice – ustavna pravica do osebne svobode
Vrhovno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru, glede na citirano določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, gre za upravni spor, saj je tožnik v tožbi zoper toženo stranko izrecno navajal, da mu je le-ta kršila pravico do osebne svobode iz 19. člena URS in predlagal sodišču prve stopnje, da ugotovi, da mu je bila pravica kršena, ker je bil od dne ... do dne ... v priporu brez sodne odločbe, glede česar pa v kazenskem postopku nima učinkovitega sodnega varstva, saj sodne odločbe o podaljšanju pripora ni mogoče izdati za nazaj.
pristojbina za uporabo radijskih ferkvenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Vrhovno sodišče je v upravnosodni praksi že zavzelo stališče, da se skladno z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače. Od tega stališča izpodbijana sodba ne odstopa. Razlog za dovoljenost revizije, ki ga navaja revident, torej ni podan.
Po določbi 2. alineje drugega odstavka 28. člena Zakona o varstvu konkurence - ZVK mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanje, za katero je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi takega dejanja. Prav na tej podlagi pa pravilno temeljita upravni odločbi in tudi izpodbijana sodba, pri čemer so pogoji za izrek ukrepov izkazani.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje - obnova postopka – možnost udeležbe v upravnem postopku – objektivni rok za obnovo postopka – začetek teka roka za obnovo
Objektivni rok za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP začne teči z dnem vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v postopku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo odškodnine - delovno razmerje
Za razmejitev pristojnosti med delovnim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti v premoženjskih sporih je odločilnega pomena razmerje med tožečo in toženo stranko. Le če je med njima vzpostavljeno delovno razmerje, je za odločanje o sporu pristojno delovno sodišče.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrepi – prehodne določbe – pravna podlaga za obravnavo neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj – obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov – načelo zakonitosti
Zaenkrat tudi po uveljavitvi Zakona o duševnem zdravju še ni bil sprejet zakon, ki bi urejal ukrepe obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - vožnja z motorjem - neizkušenost voznika - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca
Pomembno je, da je tožnica pristala na vožnjo kljub temu, da je vedela, da je voznik neizkušen in da ni nosila čelade, pri čemer je revidentka tudi pravilno opozorila, da je bila njena najhujša poškodba zlom stegnenice, ki ne more biti v nobeni vzročni zvezi z opustitvijo nošnje čelade. Sodišče druge stopnje je tako res zmotno uporabilo določbo 192. člena ZOR, saj je bila glede na navedene okoliščine pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da prispevek tožnice k nastanku škode znaša 30 %.
Ob upoštevanju, da je bila mokrota na cestišču nepričakovana, da je tožnik do nje pripeljal v skladu s predpisi in da je nanjo odreagiral enako, kot bi odreagiral povprečno skrben in trezen voznik, je pravilen zaključek, da tožnikova alkoholiziranost ni bila vzrok prometne nesreče in da je do nje prišlo v posledici delovanja samostojnega in neodvisnega zunanjega vzroka - mokrote cestišča.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - prekluzija - eventualna maksima - prevod listin v slovenski jezik
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko pritožbeno sodišče, potem ko je prvostopenjsko sodišče trditve tožnikov o obstoju in obsegu nepremoženjske škode štelo za zadostne, le-te opredeli kot pomanjkljive in tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrne, ne da bi tožnikom omogočilo, da pomanjkljive navedbe dopolnijo,
- ali lahko materialnoprocesno vodstvo sodišče izvede tudi po prvem naroku, tako da lahko stranke tudi po njem v skladu z zahtevami sodišča brez sankcije prekluzije navajajo trditve in predlagajo dokaze,
- ali in kako sme pritožbeno sodišče sankcionirati ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevalo procesno ravnanje stranke (plačilo predujma za izvedenca, predložitev prevodov dokumentacije), katerega je ta opravila po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče, podaljšanja tega roka pa stranka ni predlagala,
- ali je dopustno sankcionirati ravnanje stranke, ki je opravila procesno dejanje po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče in katerega podaljšanja ni predlagala, vendar je sodišče na sankcije zaradi zamude tega roka ni opozorilo,
- ali ima pravico zahtevati, da se v slovenski jezik prevedejo hrvaške listine v spisu, stranka, ki je hrvaška (pravna) oseba (ima pa slovenskega odvetnika).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - sorodstveno razmerje med sodnico pristojnega sodišča in stranko v postopku
Ob upoštevanju narave pravdne zadeve in dejstva, da je glavna priča v zadevi zaposlena kot sodnica na sodišču, ki naj bi odločalo o tožbenem zahtevku njenega moža, zlasti, ker gre za majhno sodišče, je po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije podan tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodna odredba - domača sodna odločba - nalog za plačilo v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek za zavarovanje terjatve
Presoja pritožbenega sodišča, da zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter je bilo še odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, ni mogoče govoriti o odločbi v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ, je materialnopravno zmotna. Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, še vedno pa gre za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Ker je bila izdana na podlagi menice, je izkazan tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, saj gre v takem primeru glede na 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ za neizpodbitno izkazano nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.