obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – pravočasnost predloga – subjektivni enomesečni rok
Obnova postopka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino enotnega dovoljenja za gradnjo.
ukrep inšpektorja za varstvo osebnih podatkov – video nadzor večstanovanjskega objekta – načelo sorazmernosti
Video nadzor po ZZVO kot ena izmed oblik tehničnega varovanja je dovoljen, čeprav ga zakon sicer izrecno ne omenja. Sporen je le način izvajanja video nadzora in zavarovanje mikroprocesorske enote ter video posnetkov z vidika možnosti kršitev človekovih pravic.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pričakovano premoženje - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
V obravnavanem primeru gre za vrnitev premoženja, podržavljenega revidentovemu pravnemu predniku, torej gre le za pričakovanje morebitne pridobitve novega premoženja. Revident zato zelo hudih posledic ne more izkazati s sklicevanjem na zatrjevano večjo vrednost zemljišč, katerih vrnitev zahteva.
zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje – objektivni rok za vložitev predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo, vložen po več kot treh mesecih od dneva zamude, je vložen prepozno in ga je treba zavreči. Objektivni rok treh mesecev se šteje od dneva zamude in ni odvisen od zavedanja predlagatelja o zamudi. Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok in po preteku tega roka vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
ZGO-1 člen 2. ZJC člen 2, 13. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3, 99, 100, 170, 170/2. ZUN člen 41, 45j.
začetek razlastitvenega postopka – javna korist – javna infrastruktura – lokacijski načrt
Razlastitveni postopek se lahko uvede pod pogojem, da je izkazana javna korist. Če gre, tako kot v tem primeru, za gradnjo objekta javne infrastrukture, je javna korist izkazana, če je objekt predviden v lokacijskem načrtu.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2. ZPDC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/1, 13/4. ZGos člen 11, 11/2.
ukrep tržnega inšpektorja – opravljanje gostinske dejavnosti – društvo - (ne)pridobitna dejavnost – delo na črno – prepoved opravljanja dela – glavna obravnava
Odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljijo na ugotovitvah, da je revident kot društvo ustanovljen dne 7. 2. 2003 s sedežem v prostorih, kjer je pred tem gostinsko dejavnost opravljala samostojna podjetnica iz A. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta poslovni prostor opremljen za opravljanje gostinske dejavnosti s točilnim pultom, visokimi stoli pri točilni mizi in v ločenem prostoru s štirimi mizami s po štirimi stoli. Tudi na vrtnem prostoru je možnost strežbe, revident pa nudi gostom več vrst piva, vin, žganih pijač, kav in čajev, pri točilni mizi je nameščena registrska blagajna, postrežba pa je običajna kot v drugih gostinskih obratih. Takšno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopušča dvoma o tem, da revident opravlja gostinsko dejavnost, ki jo opredeljuje ZGos, po katerem obsega gostinsko dejavnost med drugim tudi strežbo pijač. Če bi revident organiziral le nudenje določenih napitkov članom društva na nepridobiten način, ne bi organiziral posebne osebe za strežbo pijač, registrske blagajne, točilnega pulta, pa tudi cene pijač ne bi bile primerljive s cenami v drugih gostinskih obratih, temveč precej nižje. Pravilna je zato presoja, da je dejavnost revidenta takšna, da presega okvir, ki ga za opravljanje nepridobitne dejavnosti določa ZGos.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS1012515
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-6, 49, 66, 77, 82, 82/2. URS člen 19. ZKP člen 207, 207/2.
subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu – podaljšanje pripora po poteku predpisanega roka – dejanje, ki posega v človekove pravice – ustavna pravica do osebne svobode
Vrhovno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru, glede na citirano določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, gre za upravni spor, saj je tožnik v tožbi zoper toženo stranko izrecno navajal, da mu je le-ta kršila pravico do osebne svobode iz 19. člena URS in predlagal sodišču prve stopnje, da ugotovi, da mu je bila pravica kršena, ker je bil od dne ... do dne ... v priporu brez sodne odločbe, glede česar pa v kazenskem postopku nima učinkovitega sodnega varstva, saj sodne odločbe o podaljšanju pripora ni mogoče izdati za nazaj.
pristojbina za uporabo radijskih ferkvenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Vrhovno sodišče je v upravnosodni praksi že zavzelo stališče, da se skladno z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače. Od tega stališča izpodbijana sodba ne odstopa. Razlog za dovoljenost revizije, ki ga navaja revident, torej ni podan.
Po določbi 2. alineje drugega odstavka 28. člena Zakona o varstvu konkurence - ZVK mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanje, za katero je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi takega dejanja. Prav na tej podlagi pa pravilno temeljita upravni odločbi in tudi izpodbijana sodba, pri čemer so pogoji za izrek ukrepov izkazani.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje - obnova postopka – možnost udeležbe v upravnem postopku – objektivni rok za obnovo postopka – začetek teka roka za obnovo
Objektivni rok za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP začne teči z dnem vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v postopku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo odškodnine - delovno razmerje
Za razmejitev pristojnosti med delovnim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti v premoženjskih sporih je odločilnega pomena razmerje med tožečo in toženo stranko. Le če je med njima vzpostavljeno delovno razmerje, je za odločanje o sporu pristojno delovno sodišče.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - ovrženje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se iz naslova višjih dohodkov enega od partnerjev ovrže zakonska domneva o enakih deležih oziroma kakšno težo je treba dati denarnim zmožnostim zakoncev pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju.
OZ člen 187. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – odgovornost izvajalca del – delovna nesreča delavca podizvajalca – odškodnina – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka kot odločilni razlog za dopustitev revizije navaja odstopanje od veljavne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je enotna, da delavec izvajalca na gradbišču ni tretja oseba v smislu 187. člena OZ. Trditev tožene stranke pa ne drži, saj sta nižji sodišči v tej zadevi izrecno poudarili, da 187. člen OZ (ki določa, da naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo) ne pride v poštev, ker tožnik ni tretja oseba, ampak delavec podizvajalca. Ne gre torej za zatrjevano odstopanje od sodne prakse in ne za kršitev 187. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje s predsednikom pristojnega sodišča - dvom o nepristranskosti sodišča
Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - tožba in nasprotna tožba na različnih sodiščih - ista pravno pomembna dejstva
Nasprotna tožba je med drugim tudi obrambno sredstvo toženca, ki mu je imanentno skupno obravnavanje s prej vloženo tožbo druge stranke. V obravnavanem primeru se obe zadevi nanašata na isto nepremičnino in situacijo, do katere je prišlo v zvezi z rekonstrukcijo ceste. Obe prvostopenjski sodišči menita, da je treba zadevi združiti, ker se bodo obravnavala ista pravno pomembna dejstva. Te okoliščine narekujejo prenos pristojnosti tudi v zadevi z nasprotno tožbo na Okrožno sodišče v Novem mestu, kjer se sedaj obravnava zadeva s tožbo, proti kateri je vložena nasprotna tožba.
sprememba tožbe - poprava nerazumljive vloge - pretrganje zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - vloga, vezana na rok
Tretji odstavek 108. člena ZPP se nanaša na vse vloge, ki so vezane na roke, tudi na tiste, s katerimi se pretrga zastaranje. Ker je torej tožnica vložila nerazumljivo vlogo o razširitvi tožbe na toženko in jo je nato popravljeno izročila sodišču v odrejenem roku, se pravočasnost te vloge (tudi glede zastaralnega roka) presoja glede na tisti dan, ko je bila prvič vložena.
To pomeni, da je bilo v skladu s 388. členom ZOR zastaranje pretrgano že z vložitvijo nerazumljive vloge, torej pred potekom triletnega zastaralnega roka za odškodninske terjatve iz 376. člena ZOR.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz uradni zaznamek o zbranih obvestilih - hišna preiskava - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Obvestilo občanov, dano policiji na podlagi določbe drugega odstavka 148. člena ZKP, kot podlaga za presojo, ali so podani utemeljeni razlogi za sum, ki utemeljujejo odreditev hišne preiskave po prvem odstavku 214. člena ZKP, je dovoljen dokaz.
ZPP člen 7. OZ člen 350, 358. ZOR člen 371, 381. ZTLR člen 24, 25, 26, 28. SPZ člen 43.
darilna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižne listine – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – zastaranje – splošni zastaralni rok – trditvena podlaga – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožničino zavzemanje za presojo tožbenega zahtevka na podlagi določb o gradnji na tujem svetu in določb o priposestvovanju ni utemeljeno. Glede obeh pravnih podlag pa je bistveno, da tožnica ni postavila ugotovitvenega tožbenega zahtevka, medtem ko po presoji revizijskega sodišča postavitev dajatvenega tožbenega zahtevka ne zadostuje za odločanje o tožbenem zahtevku na teh podlagah. V obeh primerih je namreč pridobitev lastninske pravice originarna. Lastninska pravica se ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Zato je treba postaviti ustrezen (hkrati pa tudi nezastarljiv) ugotovitveni tožbeni zahtevek, medtem ko je odločba sodišča o takšnem zahtevku le deklaratorne narave.
Pri zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine se uveljavlja terjatev, ki je bila v času veljavnosti ZOR zastarljiva po njegovih splošnih določbah, in sicer je zanjo veljal splošni (petletni) zastaralni rok. Takšno stališče sta brez izjem sprejeli tudi pravna teorija in sodna praksa. Pri tem je neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje na zadržanje zastaranja v razmerju tašče in snahe. 381. člen ZOR oziroma 358. člena OZ o zadržanju zastaranja terjatve med določenimi osebami določata izjeme od splošnega pravila, zato njuna ekstenzivna razlaga z uporabo analogije, za katero se zavzema tožnica, ni pravilna oziroma primerna.