Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3. ZObr člen 5, 5-12, 40, 40/8.
Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba za logistiko v vtoževanem obdobju ni bila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067566
ZDR-1 člen 7, 7/4, 34, 37, 49, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209. OZ člen 45, 45/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - poneverba - informativni dokaz - dejanje majhnega pomena - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Tožnik je vozilo nedvomno koristil v zasebne namene, zato goriva, ki ga je s tem v zvezi porabil za svoje zasebne poti, toženka ni bila dolžna kriti, tožnik pa si tega stroška ni bil upravičen povrniti. S tem, ko si je dne 6. 12. 2021 natočil 10 litrov bencina v svojo kantico, ki ni bila namenjena potrebam službenega vozila, ter ta bencin plačal s službeno plačilno kartico, je izpolnil vse znake kaznivega dejanja poneverbe.
Določb o kazenskopravnem institutu dejanja majhnega pomena ni mogoče neposredno upoštevati pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi dejstva, da do spremembe delovnega mesta ni prišlo v posledici enostranskega ravnanja toženke, temveč zaradi podpisa nove pogodbe o zaposlitvi v letu 2020 na podlagi 49. člena ZDR-1 (kot to izhaja iz pogodbe) ter dejstva, da tožnik ni uveljavljal neveljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ali nezakonitosti prenehanja prejšnje, je pravilno ugotovilo, da v navedenem ravnanju ni zaznati protipravnega ravnanja toženke.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066605
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 159. ZNP-1 člen 96, 96/6. URS člen 35, 51, 51/3, 54, 56, 56/1. ZPacP člen 5, 5-7.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe - družinska sistemska psihoterapija - napotitev na zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - onemogočanje stikov z očetom - odtujitev otroka od roditelja - pravica do stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - volja otroka - ogroženost otroka - največja korist otroka - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - vročanje pisanj mladoletni osebi - pravica otroka do izjave
Načela največje koristi otrok ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne.
Psihoterapija temelji na prostovoljnosti in motiviranosti udeležencev. Od izpolnjenosti obeh je odvisna njena uspešnost.
Preden sodišče po predlogu sodnega izvedenca odredi psihoterapijo, bi se moralo opredeliti, kdo potrebuje terapijo, ali bi bila potrebna individualna psihoterapija ali partnerska/starševska ali družinska psihoterapija, ali pa je primernejše družinsko svetovanje in kolikšna je verjetnost za uspeh terapije oziroma svetovanja glede na konkretno stanje. Predvsem se mora sodišče najprej opredeliti, ali za terapijo oziroma svetovanje obstaja motiviranost tistega, ki naj bi se terapiji oziroma svetovanju podvrgel.
Navedbe sodišča prve stopnje ni razumeti, da bi toženca lahko izkazala vračilo posojila le s potrdilom, ki bi bilo podpisano s strani tožnice in bi bil na njem naveden namen izročenega zneska. Zgolj izpostavilo je, da je tudi posojilna pogodba določala način vrnitve posojila in primeroma naštelo, kaj bi lahko bil ustrezen dokaz vračila posojila. Izročeni gotovinski zneski ali nakazila, brez kakršnekoli dodatne okoliščine, ki bi kazale, da so bili plačani z namenom vrnitve dolga, ne dokazujejo vračila po posojilni pogodbi. Prav tako ne golo razpolaganje pokojnika z večjimi gotovinskimi zneski. Ob visoki skrbnosti pokojnika, ki jo je izpostavila prva toženka, bi bilo življenjsko logično, da bi pokojni denar vrnil na tekoči račun tožnice ali zahteval od nje podpis prejema.
Ker se je rok za izpolnitev pogodbe iztekel 5. 7. 2020, je zamuda lahko nastopila šele naslednji dan in ne že 4. 4. 2019, ko je tožnica tožencema poslala poziv za plačilo. Tožnici zato pripradajo zakonske zamudne obresti šele 6. 7. 2020 dalje do plačila.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 197. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Kot nezaželjeno ravnanje ali vedenje spolne narave je v delovnem pravu moč opredeliti tudi vsako fizično ravnanje na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, ki je glede na kulturno okolje že po zunanji podobi očitno spolno - od nepotrebnega dotikanja, trepljanja, ščipanja, objemanja, poljubljanja, drgnjenja ob telo sodelavca do napada ter vsiljenega spolnega odnosa. Kot tako je torej moč opredeliti tudi tožnikovo dotikanje A. A. (objem, dotik obraza z ustnicami oziroma poljub, ugriz), še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko je do nezaželjenega fizičnega stika prišlo na samem in ni šlo za izrek dobrodošlice ob vrnitvi nazaj, za kar se je v okviru obrambe zavzemal tožnik.
Ker je spolno nadlegovanje poseg v to ustavno varovano pravico posameznika, takšno ravnanje, če je storjeno na delovnem mestu s strani delavca, utemeljuje izgubo zaupanja in upravičuje strogo sankcioniranje s strani delodajalca, ne glede na to, da gre za dolgoletnega delavca, in ne glede na njegovo siceršnje obnašanje (v razmerju do sodelavcev), osebnostne lastnosti, dotedanjo kvaliteto opravljanja dela in dejstvo, da je bil to njegov prvi in edini očitek v času celotne zaposlitve.
V uspešnost pritožbe tako ne vodi nekonkretizirano zanikanje obstoja zunajzakonske zveze z A. A. (oziroma njenega svojstva v smislu 119. člena ZKP), ki je pisanje sprejela, zlasti, ko je prevzemnica ob podpisu na vročilnici (ki se šteje za javno listino) pripisala tudi „partnerka“, se ob vročanjih sodnih pisanj večkrat nahajala na obtoženčevem naslovu bivanja in vedela povedati o nahajanju obtoženega.
omejitev izvršbe - prodaja nepremičnine dolžnika - opravljanje kmetijske dejavnosti - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - izvzem nepremičnin iz izvršbe - trditveno in dokazno breme - več sredstev in predmetov izvršbe - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
177. člen ZIZ ščiti preživljanje dolžnika, ki opravlja kmetijsko dejavnost, in ne dejavnosti same. Zato v primeru ugovora nedopustnosti izvršbe na določene nepremičnine ne zadostujejo zgolj trditve o potrebnosti nepremičnin za opravljanje kmetijske dejavnosti, temveč trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku tudi potrebno za njegovo preživljanje. Tako je sicer res logično, da je za opravljanje govedoreje potreben hlev, vendar pa iz tega dejstva še ne izhaja, da je govedoreja dolžnici potrebna za preživljanje. Prav tako ne zadostuje, da kmetija funkcionira oziroma kmetijska dejavnost sama poteka. Pri ugotavljanju nujnosti preživljanja v razmerju do dolžnika se dalje lahko upošteva le osebe, ki jih je dolžnik po zakonu dolžan preživljati.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - presoja okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja - uporaba omilitvenih določil
Okoliščina, da je oškodovana družba vzete predmete dobila vrnjene, tudi glede na potek obravnavanega dejanja (zaustavitev s strani varnostnika po tem, ko je že bila uporabljena sila zoper trgovko in uporaba sile tudi zoper varnostnika), ne more vplivati na odmerjeno kazen. Enako velja glede zatrjevanega vzroka storitve kaznivega dejanja. Obtoženi je v času storitve kaznivega dejanja bil prejemnik socialne pomoči v višini 400 EUR, splošno znano je, da so osebam brez drugih dohodkov na voljo tudi različne druge oblike pomoči, tudi v obliki hrane, in zatrjevana socialna stiska v obravnavani zadevi ne predstavlja olajševalne okoliščine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - dejanski razlog za odpoved - bolniška odsotnost - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Toženka ni dokazala, da je dejansko ukinila delovno mesto tožnice, prav tako ni dokazala, da je prenehala potreba po čiščenju v obsegu, ki ga je izvajala tožnica. Vse navedene okoliščine potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožničina bolniška odsotnost, kar pa je nedovoljen odpovedni razlog (1. alineja 90. člena ZDR-1), zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Glede na to, da je prepovedano podati odpoved zaradi bolniškega staleža, tudi ni mogoče uveljavljati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi zaradi bolezni delavca in negotovosti, kdaj se bo zaključil bolniški stalež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00067198
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - objektivno žaljiva izjava - presoja žaljivosti - kontekst objave - preklic izjave - konkretiziranost navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Trditev, da neka oseba prejema slovensko pokojnino, sama po sebi res nima nikakršne vrednostne dimenzije, drugače pa je, če je postavljena v kontekst, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da jo prejema oseba, ki je ne bi smela, in sicer zaradi svojega zavržnega ravnanja.
Sodišče ni dolžno stranke pozivati h konkretizaciji presplošnih navedb, če je to storila že nasprotna stranka; poleg tega gre za dobro znane in uveljavljene koncepte - za denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ne zadošča zgolj objektivni poseg v osebnostno pravico, ugotovljeno mora biti konkretno trpljenje oškodovanca, ker je odškodnina za nepremoženjsko škodo v našem sistemu satisfakcija (tolažba, zadoščenje).
ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZPP člen 212. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - odškodnina za neizkoriščen odmor
Če bi bil odmor zaradi prihoda potnika prekinjen, bi ga tožnik lahko koristil kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje ni bila takšna, da odmora ne bi mogel koristiti. Tega mu ni preprečevala niti naloga opazovanja okolice niti obhodi.
Pri ugotavljanju subjektivnih elementov kaznivega dejanja (naklepa) gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo in nanj dokončno odgovorilo v nadaljevanju kazenskega postopka, pri tokratnem pritožbenem odločanju pa zadošča ugotovitev, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obtoženec storil očitani kaznivi dejanji.
Ker toženka v tem postopku ni uspela, ji je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo povračilo naknadno nastalih stroškov postopka tožnici.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.
ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 2/3, 8, 8/3,. ZNVP-1 člen 25, 39.
poslovna skrivnost - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - varovanje poslovne skrivnosti - zakonska domneva - informacija javnega značaja - zastava delnic - nematerializirani vrednostni papirji - dostop do podatkov
Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.
konec glavne obravnave - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - sklep o zavrnitvi intervencije - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - povrnitev pravdnih stroškov
Intervenient se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ker bi predlagateljica navkljub (nepravnomočno) zavrnjeni intervenciji lahko vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da ji je sodbo vročilo. To pa ne pomeni, da je bilo njenemu predlogu konkludentno ugodeno, saj se o dopustitvi intervencije odloči s posebnim sklepom.
Predlagateljica je priglasila stransko intervencijo po koncu glavne obravnave in pred izdajo sodbe. Ker ji je bila sodba vročena kljub temu, da o njenem predlogu za intervencijo še ni bilo odločeno, sama pa ni vložila pritožbe niti je ni vložila nobena od strank, ne izkazuje pravnega interesa za intervencijo. Predlagateljica namreč ne more opraviti nobenega procesnega dejanja več.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe niso razvidna konkretna obdobja, v katerih naj toženka tožniku ne bi zagotavljala potrebnih ur dnevnega počitka, kot tudi ne kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka.
Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane.
ZPP člen 19, 19/1. Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 27, 27/1, 27/1-6, 27/2. OZ člen 333, 333/1, 333/5.
odpoved pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi - civilnopravno razmerje - ustalitev pristojnosti - usposabljanje - utemeljen odpovedni razlog - nedopustna pritožbena novota - enostranska izjava volje - delna sprememba izpodbijane sodbe
Odpovedni razlog iz 6. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez opravičenega razloga ni odzval na usposabljanje) se ne razteza na očitano kršitev obveznosti (pravočasnega) obveščanja. Tudi stranki se – v skladu z načelom pogodbene avtonomije – v 16. členu pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske nista dogovorili, da je odpoved pogodbe sankcija za to kršitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 29. 4. 2019. Napačno pa je odločilo, da ima to za posledico njegovo odpravo in vzpostavitev veljavnosti pogodbe za čas od 8. 5. 2019 dalje. Za takšen zahtevek toženca ni podlage v Uredbi, pogodbi in zakonu, kar pa ne pomeni, da toženec zaradi nezakonitega sklepa nima drugih zahtevkov.