objektivna ali krivdna odgovornost - povečana nevarnost - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo
Med nevarne stvari in dejavnosti ne sodijo običajna tveganja, ki so po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru povezana z pod vhodnimi vrati podloženim predpražnikom, četudi brez protizdrsne zaščite, kateremu je bil izpostavljen tožnik ob hoji po zatrjevanem gladkem stopnišču v kletne prostore. Takšen predpražnik sam po sebi ni nevarna stvar. Če je povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, se narava odgovornosti ne spremeni; o tem se je že izrekla novejša sodna praksa, med drugim s stališčem, da se pravila o objektivni odgovornosti ne uporabljajo v primerih, ko je stvar ali dejavnost nevarna zaradi dejanj ali opustitev imetnika oziroma tistega, ki se z dejavnostjo ukvarja. Tako dejanje ali opustitev utemeljuje krivdno odgovornost.
ZKP člen 212, 212/3. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 55, 55/2.
premestitev pripornika - premestitev v drug zavod - pristojnost za odločanje - zavrženje predloga
Predlog obdolženca je sodišče utemeljeno zavrglo. Kot je pojasnilo v izpodbijanem sklepu, o premestitvi zapornika iz enega v drug zavod odloča sodišče le na predlog direktorja zavoda, v katerem je pripornik v priporu, kot to izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 55. člena Pravilnika o izvrševanju pripora (v nadaljevanju Pravilnika). Obdolženi A. A. torej ni upravičena oseba za vložitev prošnje za premestitev v drug zavod, temveč lahko tak predlog v skladu s tretjim odstavkom 212. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot tudi glede na določbo drugega odstavka 55. člena Pravilnika, poda zgolj direktor zavoda, v katerem je pripornik, zato je sodišče prošnjo obdolženca za premestitev utemeljeno zavrglo.
neizkoriščen tedenski počitek - odškodnina za premoženjsko škodo - vojak - misija - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 24 nezagotovljenih tedenskih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 8 ur, zmotno izhajalo iz koncepta tedenskega počitka kot vsebinsko enovite pravice.
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 270, 270/1, 1053, 1053/1.
odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila - odpoved zahtevku - razlaga sporazuma - udeležba stranke na naroku - sprememba prvostopne sodbe
Glede na vsebino sporazuma je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se tožeča stranka ni odpovedala zahtevku za plačilo odškodnine v višini 16.000,00 EUR. Bistveno je, da sta stranki ob sklenitvi sporazuma vedeli za to terjatev tožeče stranke in da je tožeča stranka tožencu pred podpisom sporazuma izstavila račun za nastalo škodo. Glede na to, da sta terjatvi toženca in tožeče stranke, v sporazumu natančno opredeljeni, ni razlogov, da se v sporazum ne bi vnesla tudi navedena terjatev tožeče stranke, ki je bila v času sklepanja sporazuma znana in po višini opredeljena. Zato je mogoče zapis v sporazumu, da se z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi smatra, da so med podpisnikoma tega sporazuma razveljavljena tudi vsa ostala razmerja, razlagati tako, da se je s tem tožeča stranka odpovedala zahtevku iz naslova odškodnine za izgubljeno pošiljko.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZGD-1 člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2. OZ člen 19, 19/1, 19/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pooblastilo za podajo odpovedi - prokurist kot pooblaščenec - vsebina pooblastila - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je B. B. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).
Sodišče prve stopnje je že v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče do pritožbeno predlaganega milejšega omejevalnega ukrepa in z razlogi, da bi se obdolženec z odreditvijo le-tega vrnil nazaj v življenjsko okolje, kjer je živel, kjer naj bi že do sedaj izvajal kazniva dejanja in imel možnost s takšnimi dejanji nadaljevati, utemeljeno zaključilo, da milejšega osebnega omejevalnega ukrepa pri obdolžencu ni mogoče uporabiti.
ZIZ člen 55, 57, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 100, 100/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pravdna sposobnost sposobnost biti stranka - pooblaščenec - izostanek odgovora na ugovor - delna plačila preživnine - resnična dejstva - dokazilo o plačilu - odločba javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada republike slovenije o pravici do nadomestila preživnine
Upnik ima v postopku pooblaščenca, ki upnika zastopa celoten čas teka izvršilnega postopka, od vložitve predloga za izvršbo dalje. Na podlagi navedenega navedbe upnikovega pooblaščenca, da ni vložil odgovora na ugovor, ker upnik ni sposoben sodelovanja v postopku, ter da se poraja dvom o upnikovi poslovni sposobnosti v času trajanja ugovornega postopka niso relevantne, saj je bilo pooblastilo za zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku veljavno dano in morebitna kasnejša izgube poslovne sposobnosti na veljavnost samega pooblastila ni imela vpliva, upnikov pooblaščenec pa pooblastila prav tako ni odpovedal. Pojasniti gre, da se kot plačila ne štejejo samo plačila, ki jih je dolžnik plačal zakoniti zastopnici upnika, kot to smiselno navaja pritožba, ampak tudi plačila nadomestila preživnine, ki so bila upniku izplačana s strani Sklada. Sklad je namreč upniku priznal pravico do nadomestila preživnine, ki jo je upniku tudi redno izplačeval.
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.
Tožnik kot neizbrani kandidat za predstojnika kliničnega oddelka nima pravnega varstva na podlagi 42. člena ZZ, ampak le na podlagi petega odstavka 200. člena ZDR-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZKolP člen 20, 20/1. ZDSS-1 člen 6, 6-a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22, 22d. ZJU člen 57, 57/5.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - sodna pristojnost - razlaga kolektivne pogodbe - seznanitev s prostimi delovnimi mesti
Ugotovitev o tem, ali je nasprotna udeleženka kršila določbe Kolektivne pogodbe za policiste, sodi v pristojnost delovnega sodišča in ne Komisije za razlago, zato so neutemeljene obsežne pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da je zgolj komisija tista, ki je pristojna sprejemati razlago kolektivne pogodbe, in da je sodišče preseglo svoje pristojnosti in se postavilo v vlogo Komisije za razlago kolektivne pogodbe.
Nasprotna udeleženka je v letu 2020 kršila določbo 22.d člena Kolektivnega pogodbe za policiste glede notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti, ker pred objavo javnega natečaja ni izvedla notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti.
ZPP člen 8, 214, 285. ZDR-1 člen 130, 130/3. ZDSS-1 člen 24.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - dokazna ocena listin - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - nesporno dejansko stanje - odpoved glavni obravnavi
Iz tožbenih trditev ne izhaja dolžnost toženke, da tožniku plača povečane stroške prevoza. Zavrnitev zahtevka v konkretnem primeru je bila ob nespornem dejanskem stanju posledica pravilne uporabe materialnega prava.
potrebe otroka in zmožnosti staršev - znižanje preživnine
Sodišče je namreč upoštevalo, da sta mesečna dohodka staršev primerljiva, kar pa še nujno ne pomeni, da bosta oba starša zavezana k plačevanju enake višine preživnine.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razveljavitev po uradni dolžnosti - izrek stranske sankcije - dokončna odločitev - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - zaseg predmeta - vrnitev zaseženega predmeta - kršitev pravice do pritožbe
Z uporabo določbe šestega odstavka 123. člena ZP-1 sodišče prve stopnje sicer ni kršilo ničesar, saj določba ureja vrnitev zaseženega predmeta še pred izdajo sodbe o prekršku. Vendar pa se o predlogu za izrek stranske sankcije odvzema predmeta dokončno odloči s sodbo, ki mora v primeru, kadar sodišče predlogu ne ugodi in stranske sankcije ne izreče, vsebovati negativen izrek, ki mora biti v razlogih sodbe obrazložen.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
Pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 141. člena ZIZ niso podani le tedaj, kadar v enem letu od prejema sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, ampak tudi tedaj, če na dolžnikov račun po prejemu sklepa o izvršbi pritekajo rubljivi prilivi, a prilivi presahnejo še preden je terjatev poplačana in od zadnjega rubljivega priliva poteče eno leto. Navedeno je razlagati iz namena te določbe, ki je v pospešitvi in večji učinkovitosti izvršilnih postopkov, saj upnik lahko takoj predlaga drugo sredstvo izvršbe.
URS člen 22. ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 5, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odlog izvršbe - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Res velja, da je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti v določeni meri omejeno, ter da v ZIZ ni posebej določeno, da bi bilo potrebno dolžnikov predlog za odlog izvršbe vročiti upniku, zato opustitev takšne vročitve nujno ne pomeni absolutne bistvene kršitve oziroma kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa slednje ne pomeni, da se lahko vročitev v vsakem primeru opusti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na navedbe, ki jih je dolžnica podala v predlogu za odlog in njegovi dopolnitvi. S tem ko sodišče prve stopnje predloga za odlog in njegovo dopolnitev upniku ni vročilo pred izdajo sklepa o odlogu, je upniku odvzelo možnost, da se izjavi o navedenih pravno relevantnih vidikih predmetne zadeve.
izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb
Tožnik nima zakonske podlage, da kot upravnik večstanovanjske stavbe zahteva vplačila v rezervni sklad kot zastopnik etažnih lastnikov. Njegov tožbeni zahtevek, kolikor se nanaša na vplačila v rezervni sklad, bi bil utemeljen, če bi ta vplačila predhodno kril sam, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Tožnik kot upravnik večstanovanjske stavbe bi lahko bil aktivno legitimiran za izterjavo sredstev rezervnega sklada etažnih lastnikov, če bi vtoževal plačilo sredstev rezervnega sklada na poseben fiduciarni račun, kjer se ta sredstva vodijo.
nedostojno vedenje - nedostojno vedenje na javnem kraju - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku
Zgolj dejstvo, da nekdo uporablja megafon in izvaja govor na javnem kraju in s tem moti in ovira sestanek politične stranke, ne pomeni nedostojnega vedenja v smislu 5. točke 2. člena ZJRM-1, pa čeprav s tem povzroči vznemirjenje ali razburjenje pri članih te stranke. Posebej še, ker gre na strani storilca za izvajanje svobode govora ter tudi pravice do zbiranja. Drži, da imajo pravice tudi oškodovanci (do osebnega dostojanstva, do zbiranja in združevanja), vendar to le pomeni, da je treba opraviti tehtanje med pravicami vseh udeleženih. Tako tehtanje pa brez v izreku opisanih konkretnih okoliščin in dejstev glede storilcu očitanega ravnanja ni mogoče. Prekrškovni organ se navsezadnje v pritožbi sam sklicuje na "širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiv in nagib kršitelja in način storitve dejanja". Ničesar od tega v izreku odločbe ni navedenega, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku opisano dejanje ni prekršek, pravilen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067012
OZ člen 179, 179/1, 179/2. URS člen 14.
nesreča pri delu - višina odškodnine - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Priznan znesek odškodnine je pravilen in v skladu z določbo 179. člena OZ. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na objavljeno sodno prakso dosojenih zneskov negmotne škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069997
KZ-1 člen 297, 297/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2, 17.
svoboda izražanja - sovražni govor - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Pri presoji upravičenosti posega v uresničevanje pravice do svobode izražanja avtorjev ali založnikov takih izjav ESČP izhaja iz ocene specifičnega konteksta, v kateri je bila izjava dana. Pri tem presoja naslednje: politične in socialne okoliščine ter poštenost predstavitve problema v neposrednem ali širšem kontekstu; ali lahko izjavo razumemo kot neposreden ali posreden poziv k nasilju ali kot utemeljitev nasilja, sovraštva ali nestrpnost ter ali način, na katerega so bile izjave podane, lahko neposredno oziroma posredno povzročijo škodljive posledice.
prekršek - plačilni nalog - predložitev dokumentacije - predložitev podatkov - vročitev poziva - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovorna oseba pravne osebe
Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU stori oseba, ki uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma ne predloži listin in dokumentov, ki jih je ta zahtevala na podlagi 17. člena tega zakona. Namen te določbe je, da se davčnemu organu omogoči izvajanje njegovih pristojnosti nadzora in s tem zagotovi javni interes na področju pobiranja davkov in prispevkov kot podlage za delovanje države. Tak cilj je legitimen, sredstvo za dosego tega cilja (obveznost zavezancev predložiti podatke) pa primerno, potrebno in nujno. Zagrožena kazen za neodzivnost glede na opisani namen ni nesorazmerna. Zato tudi ni treba, da bi z ravnanjem zavezanca že nastalo kakšno materialno oškodovanje.