Postopek po določbah ZVEtL-1 je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin in na podlagi sprejete odločitve bodo etažni lastniki tudi formalno postali solastniki pripadajočih zemljišč (vpisani v zemljiško knjigo), kar doslej ni bilo izpolnjeno, in bodo lažje kot doslej upravljali z zemljišči, glede na upravičenja, ki jim kot solastnikom pripadajo po določbah SPZ.
Dolžnik zgolj s posplošenimi in dokazno nepodprtimi navedbami, da je v času vročitve sklepa o izvršbi prihajalo do težav z vročanjem pošta in da je bila pošta večkrat oddana v tuj nabiralnik, sam pa takrat ni več bival na naslovu vročanja, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi pošiljke je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067022
ZDR-1 člen 179. OZ člen 149. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 63, 63/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - razkladanje tovora - padec - izključna odgovornost oškodovanca
Raztovarjanje tovora v ugotovljenih okoliščinah po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni nevarna dejavnost, saj že običajna skrbnost zadošča za varno raztovarjanje. Ugotovilo je namreč, da če bi tožnik pravilno ravnal in dvignil varnostno loputo, do škodnega dogodka ne bi prišlo in da torej škodni dogodek ni posledica opravljanja nevarnega dela, temveč posledica nepravilnega ravnanja tožnika.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
Pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 141. člena ZIZ niso podani le tedaj, kadar v enem letu od prejema sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, ampak tudi tedaj, če na dolžnikov račun po prejemu sklepa o izvršbi pritekajo rubljivi prilivi, a prilivi presahnejo še preden je terjatev poplačana in od zadnjega rubljivega priliva poteče eno leto. Navedeno je razlagati iz namena te določbe, ki je v pospešitvi in večji učinkovitosti izvršilnih postopkov, saj upnik lahko takoj predlaga drugo sredstvo izvršbe.
ZIZ člen 55, 57, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 100, 100/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pravdna sposobnost sposobnost biti stranka - pooblaščenec - izostanek odgovora na ugovor - delna plačila preživnine - resnična dejstva - dokazilo o plačilu - odločba javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada republike slovenije o pravici do nadomestila preživnine
Upnik ima v postopku pooblaščenca, ki upnika zastopa celoten čas teka izvršilnega postopka, od vložitve predloga za izvršbo dalje. Na podlagi navedenega navedbe upnikovega pooblaščenca, da ni vložil odgovora na ugovor, ker upnik ni sposoben sodelovanja v postopku, ter da se poraja dvom o upnikovi poslovni sposobnosti v času trajanja ugovornega postopka niso relevantne, saj je bilo pooblastilo za zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku veljavno dano in morebitna kasnejša izgube poslovne sposobnosti na veljavnost samega pooblastila ni imela vpliva, upnikov pooblaščenec pa pooblastila prav tako ni odpovedal. Pojasniti gre, da se kot plačila ne štejejo samo plačila, ki jih je dolžnik plačal zakoniti zastopnici upnika, kot to smiselno navaja pritožba, ampak tudi plačila nadomestila preživnine, ki so bila upniku izplačana s strani Sklada. Sklad je namreč upniku priznal pravico do nadomestila preživnine, ki jo je upniku tudi redno izplačeval.
prekršek - plačilni nalog - predložitev dokumentacije - predložitev podatkov - vročitev poziva - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovorna oseba pravne osebe
Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU stori oseba, ki uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma ne predloži listin in dokumentov, ki jih je ta zahtevala na podlagi 17. člena tega zakona. Namen te določbe je, da se davčnemu organu omogoči izvajanje njegovih pristojnosti nadzora in s tem zagotovi javni interes na področju pobiranja davkov in prispevkov kot podlage za delovanje države. Tak cilj je legitimen, sredstvo za dosego tega cilja (obveznost zavezancev predložiti podatke) pa primerno, potrebno in nujno. Zagrožena kazen za neodzivnost glede na opisani namen ni nesorazmerna. Zato tudi ni treba, da bi z ravnanjem zavezanca že nastalo kakšno materialno oškodovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069997
KZ-1 člen 297, 297/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2, 17.
svoboda izražanja - sovražni govor - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Pri presoji upravičenosti posega v uresničevanje pravice do svobode izražanja avtorjev ali založnikov takih izjav ESČP izhaja iz ocene specifičnega konteksta, v kateri je bila izjava dana. Pri tem presoja naslednje: politične in socialne okoliščine ter poštenost predstavitve problema v neposrednem ali širšem kontekstu; ali lahko izjavo razumemo kot neposreden ali posreden poziv k nasilju ali kot utemeljitev nasilja, sovraštva ali nestrpnost ter ali način, na katerega so bile izjave podane, lahko neposredno oziroma posredno povzročijo škodljive posledice.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razveljavitev po uradni dolžnosti - izrek stranske sankcije - dokončna odločitev - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - zaseg predmeta - vrnitev zaseženega predmeta - kršitev pravice do pritožbe
Z uporabo določbe šestega odstavka 123. člena ZP-1 sodišče prve stopnje sicer ni kršilo ničesar, saj določba ureja vrnitev zaseženega predmeta še pred izdajo sodbe o prekršku. Vendar pa se o predlogu za izrek stranske sankcije odvzema predmeta dokončno odloči s sodbo, ki mora v primeru, kadar sodišče predlogu ne ugodi in stranske sankcije ne izreče, vsebovati negativen izrek, ki mora biti v razlogih sodbe obrazložen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZKolP člen 20, 20/1. ZDSS-1 člen 6, 6-a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22, 22d. ZJU člen 57, 57/5.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - sodna pristojnost - razlaga kolektivne pogodbe - seznanitev s prostimi delovnimi mesti
Ugotovitev o tem, ali je nasprotna udeleženka kršila določbe Kolektivne pogodbe za policiste, sodi v pristojnost delovnega sodišča in ne Komisije za razlago, zato so neutemeljene obsežne pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da je zgolj komisija tista, ki je pristojna sprejemati razlago kolektivne pogodbe, in da je sodišče preseglo svoje pristojnosti in se postavilo v vlogo Komisije za razlago kolektivne pogodbe.
Nasprotna udeleženka je v letu 2020 kršila določbo 22.d člena Kolektivnega pogodbe za policiste glede notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti, ker pred objavo javnega natečaja ni izvedla notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti.
izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb
Tožnik nima zakonske podlage, da kot upravnik večstanovanjske stavbe zahteva vplačila v rezervni sklad kot zastopnik etažnih lastnikov. Njegov tožbeni zahtevek, kolikor se nanaša na vplačila v rezervni sklad, bi bil utemeljen, če bi ta vplačila predhodno kril sam, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Tožnik kot upravnik večstanovanjske stavbe bi lahko bil aktivno legitimiran za izterjavo sredstev rezervnega sklada etažnih lastnikov, če bi vtoževal plačilo sredstev rezervnega sklada na poseben fiduciarni račun, kjer se ta sredstva vodijo.
Odločitev sodišča o izločitvi dokazov ne pomeni samo odločitve o izločanju dokazov oziroma odločitev o neizločitvi dokazov (zavrnitvi predloga za izločitev dokazov), temveč tudi odločitev o ponovni presoji zakonitosti dokazov, kar je po vsebini sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče razveljavilo svoj sklep o izločitvi dokazov. Zoper odločitve o izločanju dokazov, v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP, ni samostojne pritožbe, ta odločitev se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Pri sklepu o izločitvi dokazov, sprejetim v teku glavne obravnave ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti, kar ima tudi za posledico, da sme sodišče samo tak sklep spremeniti do konca glavne obravnave.
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 270, 270/1, 1053, 1053/1.
odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila - odpoved zahtevku - razlaga sporazuma - udeležba stranke na naroku - sprememba prvostopne sodbe
Glede na vsebino sporazuma je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se tožeča stranka ni odpovedala zahtevku za plačilo odškodnine v višini 16.000,00 EUR. Bistveno je, da sta stranki ob sklenitvi sporazuma vedeli za to terjatev tožeče stranke in da je tožeča stranka tožencu pred podpisom sporazuma izstavila račun za nastalo škodo. Glede na to, da sta terjatvi toženca in tožeče stranke, v sporazumu natančno opredeljeni, ni razlogov, da se v sporazum ne bi vnesla tudi navedena terjatev tožeče stranke, ki je bila v času sklepanja sporazuma znana in po višini opredeljena. Zato je mogoče zapis v sporazumu, da se z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi smatra, da so med podpisnikoma tega sporazuma razveljavljena tudi vsa ostala razmerja, razlagati tako, da se je s tem tožeča stranka odpovedala zahtevku iz naslova odškodnine za izgubljeno pošiljko.
ZPP člen 8, 214, 285. ZDR-1 člen 130, 130/3. ZDSS-1 člen 24.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - dokazna ocena listin - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - nesporno dejansko stanje - odpoved glavni obravnavi
Iz tožbenih trditev ne izhaja dolžnost toženke, da tožniku plača povečane stroške prevoza. Zavrnitev zahtevka v konkretnem primeru je bila ob nespornem dejanskem stanju posledica pravilne uporabe materialnega prava.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno zaključilo, da gre dejansko za regresni zahtevek tožnika kot izvajalca do svojega podizvajalca skladno s četrtim odstavkom 665. člena OZ.
ZDR-1 člen 6, 79, 200, 200/5. ZObr člen 92, 92/2, 93, 93/3. ZPP člen 286, 286/3.
prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - potek časa - vojak - diskrecijska pravica delodajalca pri zaposlovanju - diskriminacija
Toženka ima široko polje diskrecije pri zaposlovanju vojakov tudi ob izteku njihovih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je omejena zgolj s prepovedjo diskriminacije, saj iz drugega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Tudi, če pa bi toženka prekoračila svojo diskrecijo, se zaradi tega ne more doseči sklenitev nove pogodbe.
Tudi, če pa bi tožnik uspel dokazati, da je bil neenako obravnavan, to ne bi predstavljalo relevantne podlage za ugoditev postavljenim (primarnemu in podrejenim) zahtevkom. Na podlagi trditev o diskriminaciji oziroma neenaki obravnavi bi bil upravičen le do odškodnine iz naslova kršitve prepovedi diskriminacije, ne more pa s tovrstnimi trditvami doseči ugotovitve, da je bilo prenehanje delovnega razmerja na podlagi poteka časa nezakonito oziroma neveljavno ali da je delovno razmerje transformiralo iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, niti zahtevati sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo v ministrstvu ali drugem državnem organu.
URS člen 22. ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 5, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odlog izvršbe - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Res velja, da je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti v določeni meri omejeno, ter da v ZIZ ni posebej določeno, da bi bilo potrebno dolžnikov predlog za odlog izvršbe vročiti upniku, zato opustitev takšne vročitve nujno ne pomeni absolutne bistvene kršitve oziroma kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa slednje ne pomeni, da se lahko vročitev v vsakem primeru opusti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na navedbe, ki jih je dolžnica podala v predlogu za odlog in njegovi dopolnitvi. S tem ko sodišče prve stopnje predloga za odlog in njegovo dopolnitev upniku ni vročilo pred izdajo sklepa o odlogu, je upniku odvzelo možnost, da se izjavi o navedenih pravno relevantnih vidikih predmetne zadeve.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZGD-1 člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2. OZ člen 19, 19/1, 19/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pooblastilo za podajo odpovedi - prokurist kot pooblaščenec - vsebina pooblastila - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je B. B. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.
Sodišče prve stopnje je že v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče do pritožbeno predlaganega milejšega omejevalnega ukrepa in z razlogi, da bi se obdolženec z odreditvijo le-tega vrnil nazaj v življenjsko okolje, kjer je živel, kjer naj bi že do sedaj izvajal kazniva dejanja in imel možnost s takšnimi dejanji nadaljevati, utemeljeno zaključilo, da milejšega osebnega omejevalnega ukrepa pri obdolžencu ni mogoče uporabiti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067012
OZ člen 179, 179/1, 179/2. URS člen 14.
nesreča pri delu - višina odškodnine - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Priznan znesek odškodnine je pravilen in v skladu z določbo 179. člena OZ. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na objavljeno sodno prakso dosojenih zneskov negmotne škode.