Neprivolitev tožene stranke v umik tožbe, če se je slednja že spustila v obravnavanje glavne stvari, je sicer legitimna pravica tožene stranke, vendar pa ni nujno, da bi morala tožeča stranka v vsakem primeru zaradi tega trpeti plačilo stroškov postopka. Možnost nasprotovanja umiku tožbe, kadar se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in s tem zahteva po meritorni odločitvi, je namenjena varstvu tožene stranke pred ponovno vložitvijo tožbe v isti stvari. Kadar ponovna vložitev tožbe v isti stvari toženi stranki ne grozi, legitimnega razloga za neprivolitev v umik tožbe ni. Prav ta okoliščina pa je lahko odločilna pri presoji stroškov postopka in omogoča uporabo določila 158. člena ZPP kot posebnega primera povračila stroškov po načelu krivde.
ZPP člen 4, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 154.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predaja osebnega gesla, na podlagi katerega lahko druga oseba dostopa do računalnika in podatkov, do katerih ima dostop le lastnik tega gesla, pri čemer druga oseba ni vedno pooblaščena za dostop do teh podatkov, ni nepomembna oz. manjša kršitev.
Tožnik v pritožbi vztraja, da njegovo delo ni bilo vezano na točno določen kraj, ker se je pri delu gibal po različnih delih poslopja, vendar pa ni dokazal, da je v času, v katerem se mu očita neopravičena odsotnost z delovnega mesta, dejansko opravljal delovne naloge v kakšnem od drugih prostorov tožene stranke.
Zgrešeno je stališče pritožbe, da je odpoved utemeljena zgolj takrat, ko dejansko že pride do zastoja v proizvodnji in dejanske škode. Delodajalec z ustrezno sankcijo v posledici kršitve delovnih nalog na noben način ni dolžan čakati do trenutka, ko že nastane zastoj proizvodnje, izpad ali celo škoda.
Sodišče prve stopnje je pri presoji vseh okoliščin, v katerih naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, in pri osebnosti obdolženca zmotno zaključilo, da enkratni dogodek ne omogoča zaključka o obdolženčevi nevarnosti za cestni promet.
Večja intenzivnost obravnavanega dogodka narekuje pritrditev pritožbeni navedbi, da ni utemeljena izključitev možnosti sklepanja o nevarnosti storilca pri odločanju o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi okoliščin kaznivega dejanja.
Iz ravnanja tožene stranke, kot je razvidno iz priloženih listin, na katere utemeljeno opozarja v pritožbi, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je obstajala njena volja, da tožniku odpusti dolg, ki je predmet tega spora.
Če mora zaposleni vrniti stroške izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter nadomestila plače, se ti stroški obračunavajo v bruto zneskih, ki se prevrednotijo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Pritožbeno sodišče šteje, da glede na dejstvo, da Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo za vojaško izobraževanje in usposabljanje ne velja, pri odločanju v tem sporu ni podlage za upoštevanje prevrednotenja, temveč je mogoče pod določbo drugega odstavka 93. člena ZObr subsumirati le zneske nadomestila plače in neposrednih stroškov izobraževanja.
Ker tožnica zahteva plačilo prejemkov iz naslova delovnega razmerja za obdobje po prenehanju delovnega razmerja pri toženki, je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Pravilni so dejanski zaključki sodišča prve stopnje o trajanju delovnega dne na misiji in da je tožnik v Afganistanu delo opravljal vse dni v tednu, pri čemer je bil ritem dela enak od ponedeljka do nedelje. Pravilno je zaključilo, da tožena stranka tožniku na misiji ni zagotovila dnevnega počitka med dvema delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju 11 ur, do katerega je bil tožnik upravičen, temveč zgolj v nepretrganem trajanju 9,5 ur.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena ZObr se pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo urno postavko tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174).
ZDR-1 člen 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 151, 151/2, 313, 337, 337/3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZDSS-1 člen 29.
vrnitev na delo - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sprememba zakona - datum sodne razveze - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka je dokazala, da nima več ustreznega delovnega mesta, na katero bi se lahko tožnik vrnil. Poleg tega je dokazala subjektivno porušen odnos med tožnikom in toženo stranko, pri čemer je tožnik v postopku na prvi stopnji tudi sam navajal, da je s toženo stranko v konfliktnem razmerju. Ko se presoja o izgubi zaupanja, se v presoji možnosti reintegracije oziroma sodne razveze vsekakor upošteva tudi dotedanji odnos delavca do dela in do sodelavcev. Slednji pa je bil takšen, da porušeno zaupanje vsekakor objektivizira.
Če delodajalec denarnega povračila v roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne izplača, pride v zamudo in poleg denarnega povračila dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - pravočasnost odpovedi - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav med pravdnima strankama ni bila formalno sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi (tožniku je bila sicer ponujena v podpis, vendar je ni podpisal), je z daljšim opravljanjem del tožnika na delovnem mestu svetovalec nadzornik prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama.
Za presojo pravočasnosti odpovedi je bistveno, kdaj se s kršitvijo seznani pristojna oseba pri delodajalcu (guverner), zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je 60-dnevni subjektivni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 začel teči takrat, kar pomeni, da odpoved ni prepozna.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev preživnine za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - skupno bivanje - odločanje o stikih z otrokom
Slednje potrjujejo tudi stališča iz dokaj enotne sodne prakse ter teorije, da le takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otrok.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija - bolniški stalež
Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta na zunanje izvajalce pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
O zlorabi instituta reorganizacije je mogoče govoriti le, kadar je motiv za reorganizacijo osebne narave oziroma kadar delodajalec izpelje formalni postopek reorganizacije z namenom izključitve točno določene osebe iz delovnega razmerja iz drugih (subjektivnih) razlogov. Ti razlogi morajo izhajati iz sfere konkretnega delavca oziroma so povezani z ravnanjem, osebnostjo ali sposobnostmi konkretnega delavca, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.
Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 4, 5, 5/1, 5/3, 14. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
delna zamudna sodba - pravilno vročanje - pravilna vročitev tožbe - pogoji za zamudno sodbo - haška konvencija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaprosilo za vročitev pisanj - tuja pravna oseba kot tožena stranka - možnost obravnavanja pred sodiščem - potrdilo o vročitvi - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - enakost pred zakonom
Iz 4. člena Haaške konvencije izhaja, da če osredji organ meni, da zaprosilo ni v skladu z določbami te konvencije, o tem takoj obvesti prosilca in navede svoje ugovore na zaprosilo. V konkretnem primeru je pristojni organ zaprosilo prejel in prosilca ni obvestil o nikakršnih zadržkih ali ugovorih, ki bi jih imel, kar pomeni, da je štel, da je izpolnjeno v skladu z zahtevami.
Zahtevek tožnika na plačilo odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja zadeva njegov statusnopravni oziroma korporacijskopravni položaj, zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to določa točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka reorganizirala delovni proces na način, da je delo, ki ga je dotlej opravljala tožnica, prerazporedila med tri druge zaposlene in da nihče od njih tožničinih delovnih nalog ni prevzel v celoti, temveč zgolj delno in poleg svojih rednih delovnih nalog, je utemeljen zaključek, da je zaradi organizacijskih razlogov na strani tožene stranke prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je takšen utemeljen razlog onemogočil nadaljevanje delovnega razmerja med strankama pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/3, 162/4. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
Ker ima 7. člen Direktive neposredni učinek in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posameznikom in državo, ki nastopa kot delodajalec, sodišče ne sme uporabiti četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, ki je v nasprotju s 7. členom Direktive, pač pa neposredno uporabi ta člen Direktive.
Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je določitev obdobja za prenos v pristojnosti držav članic in zato določba nacionalnega prava o 12-mesečnem obdobju za prenos ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU.
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa. Lastniku tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, pri katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali občasne motnje, omejevanje in škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00068584
SZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-7, 109, 109/1, 115, 115/1, 115/3, 117. OZ člen 334, 618. ZPP člen 285, 335, 350, 350/1.
tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - obvezne sestavine najemne pogodbe - višina najemnine - sprememba neprofitne najemnine - znižanje neprofitne najemnine - uskladitev višine najemnine - metoda izračuna - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - krivdni odpovedni razlog - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - obvezne sestavine pritožbe
Prvi odstavek 109. člena SZ-1 za primer smrti najemnika določa, da mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi, zahteva pa mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.
Višina najemnine ter način in rok plačevanja najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe (7. alineja prvega odstavka 91. člena SZ-1). Najemnina mora biti določena v najemni pogodbi, ni pa nujno, da je pri neprofitni najemnini znesek enak prejšnjemu. Način določanja višine najemnine predpisuje 115. člen SZ-1. Določa, da za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami SZ-1. Najemnina za neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo iz 117. člena SZ-1 (neprofitna najemnina).
Podrobnejši način in postopek za izračun neprofitnih najemnin, postopnost pri njihovi uveljavitvi ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine določi Vlada Republike Slovenije. Metodologija za določitev neprofitne najemnine je točno določena in kongentna. O višini neprofitne najemnine se stranki ne moreta prosto sporazumeti, ampak je le ta določena z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Neprofitna najemnina je odvisna od vrednosti stanovanja in vrednosti točke ter vrste drugih stroškov (amortizacije, financiranja, upravljanja) in lokacije stanovanja. Neprofitna najemnina za isto stanovanje ni statična, ampak se z leti spreminja. Bodisi zaradi starosti stanovanja, bodisi spremembe pravnih predpisov na tem področju. Če je pokojni najemnik z lastnikom stanovanja imel sklenjeno najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je zato potrebno prvi odstavek 109. člena SZ-1 razlagati tako, da je nova najemna pogodba sklenjena pod istimi pogoji, če je dogovorjena neprofitna najemnina in ni nujno, da je višina najemnine enaka prejšnji. Če je v vmesnem času prišlo do spremembe postavke, ki vpliva na izračun neprofitne najemnine, ima najemnik upravičen interes zahtevati spremembo neprofitne najemnine.
Zahteva za sklenitev pogodbe pod istimi pogoji ne pomeni, da morata biti besedili obeh pogodb povsem identični, ampak je bistvena pogodbena vsebina, določene pravice in obveznosti.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.
spori iz družinskega razmerja - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - ocena stroškov - okoliščine konkretnega primera - uspešen telesni in duševni razvoj - časovna opredelitev stikov - vpliv stikov na preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
Nasprotni udeleženec je tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine.
Prva točka tarifne številke 42 Odvetniške tarife ureja odmero nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah. Vendar ta določba ne predstavlja pravne podlage za obveznost ene stranke povrniti stroške izvensodnega zahtevka nasprotni stranki, ampak določa samo način odmere stroškov izvensodnega zahtevka, če je stranka na podlagi pravil ZPP, vključno s kriterijem potrebnosti iz 155. člena ZPP, upravičena do njihovega povračila.
V obravnavani zadevi stroškov izvensodnega zahtevka ni mogoče šteti za stroške, ki so bili potrebni za pravdo in bi jih zato morala kriti nasprotna stranka. Izvensodni zahtevek namreč ni predstavljal formalnega predpogoja (procesne predpostavke) za začetek postopka.
Navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da so pritožbene navedbe tožene stranke podane v nasprotju s 337. členom ZPP in je pritožnica z njimi prekludirana, ker je bil strošek izvensodnega zahtevka priglašen ob vložitvi tožbe, tožena stranka pa do izdaje prvostopne sodbe ni imela nikakršnih ugovorov zoper upravičenost stroškov za izvensodni zahtevek, ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne navaja novih dejstev, ampak izpodbija materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno z določili ZPP in Odvetniške tarife upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka. Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank.