ZPP člen 4, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 154.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predaja osebnega gesla, na podlagi katerega lahko druga oseba dostopa do računalnika in podatkov, do katerih ima dostop le lastnik tega gesla, pri čemer druga oseba ni vedno pooblaščena za dostop do teh podatkov, ni nepomembna oz. manjša kršitev.
Tožnik v pritožbi vztraja, da njegovo delo ni bilo vezano na točno določen kraj, ker se je pri delu gibal po različnih delih poslopja, vendar pa ni dokazal, da je v času, v katerem se mu očita neopravičena odsotnost z delovnega mesta, dejansko opravljal delovne naloge v kakšnem od drugih prostorov tožene stranke.
Zgrešeno je stališče pritožbe, da je odpoved utemeljena zgolj takrat, ko dejansko že pride do zastoja v proizvodnji in dejanske škode. Delodajalec z ustrezno sankcijo v posledici kršitve delovnih nalog na noben način ni dolžan čakati do trenutka, ko že nastane zastoj proizvodnje, izpad ali celo škoda.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - določitev novega roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Predlog za oprostitev sodne takse je bil s sklepom z dne 7. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 617/2022 z dne 9. 1. 2023 pravnomočno zavrnjen. Sklep višjega sodišča z dne 9. 1. 2023 je bil toženi stranki vročen 24. 1. 2023 skupaj z obvestilom, da v roku 15 dni od njegove vročitve plača dolžno sodno takso. Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 9. 2. 2023, vendar tožena stranka dolžne sodne takse za pritožbo zoper sodbo ni plačala. Sodišče prve stopnje je glede na opisan potek postopka v zvezi s sodno takso za pritožbo tožene stranke zoper sodbo z dne 27. 7. 2022, skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Neprivolitev tožene stranke v umik tožbe, če se je slednja že spustila v obravnavanje glavne stvari, je sicer legitimna pravica tožene stranke, vendar pa ni nujno, da bi morala tožeča stranka v vsakem primeru zaradi tega trpeti plačilo stroškov postopka. Možnost nasprotovanja umiku tožbe, kadar se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in s tem zahteva po meritorni odločitvi, je namenjena varstvu tožene stranke pred ponovno vložitvijo tožbe v isti stvari. Kadar ponovna vložitev tožbe v isti stvari toženi stranki ne grozi, legitimnega razloga za neprivolitev v umik tožbe ni. Prav ta okoliščina pa je lahko odločilna pri presoji stroškov postopka in omogoča uporabo določila 158. člena ZPP kot posebnega primera povračila stroškov po načelu krivde.
Pravilni so dejanski zaključki sodišča prve stopnje o trajanju delovnega dne na misiji in da je tožnik v Afganistanu delo opravljal vse dni v tednu, pri čemer je bil ritem dela enak od ponedeljka do nedelje. Pravilno je zaključilo, da tožena stranka tožniku na misiji ni zagotovila dnevnega počitka med dvema delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju 11 ur, do katerega je bil tožnik upravičen, temveč zgolj v nepretrganem trajanju 9,5 ur.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena ZObr se pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo urno postavko tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174).
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/3, 162/4. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
Ker ima 7. člen Direktive neposredni učinek in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posameznikom in državo, ki nastopa kot delodajalec, sodišče ne sme uporabiti četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, ki je v nasprotju s 7. členom Direktive, pač pa neposredno uporabi ta člen Direktive.
Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je določitev obdobja za prenos v pristojnosti držav članic in zato določba nacionalnega prava o 12-mesečnem obdobju za prenos ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU.
Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 4, 5, 5/1, 5/3, 14. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
delna zamudna sodba - pravilno vročanje - pravilna vročitev tožbe - pogoji za zamudno sodbo - haška konvencija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaprosilo za vročitev pisanj - tuja pravna oseba kot tožena stranka - možnost obravnavanja pred sodiščem - potrdilo o vročitvi - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - enakost pred zakonom
Iz 4. člena Haaške konvencije izhaja, da če osredji organ meni, da zaprosilo ni v skladu z določbami te konvencije, o tem takoj obvesti prosilca in navede svoje ugovore na zaprosilo. V konkretnem primeru je pristojni organ zaprosilo prejel in prosilca ni obvestil o nikakršnih zadržkih ali ugovorih, ki bi jih imel, kar pomeni, da je štel, da je izpolnjeno v skladu z zahtevami.
odvetniški stroški - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - udeležba stranke na naroku - odsotnost z naroka - separatni stroški
Glede na to, da je v obravnavanem primeru pripravljalnemu naroku sledil prvi narok in je sodišče oba naroka opravilo, je materialnopravno zmotno uporabilo določilo tretjega odstavka 156. člena ZPP in določilo 2. točke tarifne številke 21 OT; odvetnik do posebne nagrade za opravljen pripravljalni narok, kateremu je sledil prvi narok za glavno obravnavo, ni upravičen.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - pravočasnost odpovedi - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav med pravdnima strankama ni bila formalno sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi (tožniku je bila sicer ponujena v podpis, vendar je ni podpisal), je z daljšim opravljanjem del tožnika na delovnem mestu svetovalec nadzornik prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama.
Za presojo pravočasnosti odpovedi je bistveno, kdaj se s kršitvijo seznani pristojna oseba pri delodajalcu (guverner), zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je 60-dnevni subjektivni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 začel teči takrat, kar pomeni, da odpoved ni prepozna.
Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.
zahteva za izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - pravni pouk osumljencu - sposobnost razumeti pouk
Poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL je normativno urejen z 19. členom ZODPol, dodatno je neodvisnost in strokovnost pri preiskavah zagotovljena z zahtevo po obvezni akreditaciji NFL in dejstvom pridobitve akreditacije po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017. Ne glede na navedene mehanizme zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti so ugotovitve NFL lahko predmet izpodbijanja v dokaznem postopku, vendar pritožnik ostaja na posplošeni ravni, zato tudi s temi navedbami ne more uspeti (ustaljena sodna praksa: Sodba I Ips 10656/2011-181, VSL Sodba III Kp 53384/2014, VSM Sodba II Kp 33738/2014, VSM Sklep V Kp 16412/2020, VSL Sodba in sklep X Kp 11063/2016 ter VSM Sklep V Kp 3080/2021).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija - bolniški stalež
Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta na zunanje izvajalce pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
O zlorabi instituta reorganizacije je mogoče govoriti le, kadar je motiv za reorganizacijo osebne narave oziroma kadar delodajalec izpelje formalni postopek reorganizacije z namenom izključitve točno določene osebe iz delovnega razmerja iz drugih (subjektivnih) razlogov. Ti razlogi morajo izhajati iz sfere konkretnega delavca oziroma so povezani z ravnanjem, osebnostjo ali sposobnostmi konkretnega delavca, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka reorganizirala delovni proces na način, da je delo, ki ga je dotlej opravljala tožnica, prerazporedila med tri druge zaposlene in da nihče od njih tožničinih delovnih nalog ni prevzel v celoti, temveč zgolj delno in poleg svojih rednih delovnih nalog, je utemeljen zaključek, da je zaradi organizacijskih razlogov na strani tožene stranke prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je takšen utemeljen razlog onemogočil nadaljevanje delovnega razmerja med strankama pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066885
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnik med delovnim časom ne bi mogel izkoristiti pripadajočega odmora.
ZDR-1 člen 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 151, 151/2, 313, 337, 337/3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZDSS-1 člen 29.
vrnitev na delo - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sprememba zakona - datum sodne razveze - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka je dokazala, da nima več ustreznega delovnega mesta, na katero bi se lahko tožnik vrnil. Poleg tega je dokazala subjektivno porušen odnos med tožnikom in toženo stranko, pri čemer je tožnik v postopku na prvi stopnji tudi sam navajal, da je s toženo stranko v konfliktnem razmerju. Ko se presoja o izgubi zaupanja, se v presoji možnosti reintegracije oziroma sodne razveze vsekakor upošteva tudi dotedanji odnos delavca do dela in do sodelavcev. Slednji pa je bil takšen, da porušeno zaupanje vsekakor objektivizira.
Če delodajalec denarnega povračila v roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne izplača, pride v zamudo in poleg denarnega povračila dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
Zahtevek tožnika na plačilo odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja zadeva njegov statusnopravni oziroma korporacijskopravni položaj, zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to določa točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče.
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa. Lastniku tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, pri katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali občasne motnje, omejevanje in škodo.
V konkretnem primeru bi bila delna fizična delitev solastnega premoženja izvedljiva, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Ker pa je predlagateljica takšni delitvi izrecno nasprotovala in ker je bilo ugotovljeno, da so med udeležencema povsem porušeni odnosi in da je dogovarjanje med njima nemogoče, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka.
Fizična delitev stanovanjske hiše z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot ni mogoča brez soglasja solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00068584
SZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-7, 109, 109/1, 115, 115/1, 115/3, 117. OZ člen 334, 618. ZPP člen 285, 335, 350, 350/1.
tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - obvezne sestavine najemne pogodbe - višina najemnine - sprememba neprofitne najemnine - znižanje neprofitne najemnine - uskladitev višine najemnine - metoda izračuna - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - krivdni odpovedni razlog - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - obvezne sestavine pritožbe
Prvi odstavek 109. člena SZ-1 za primer smrti najemnika določa, da mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi, zahteva pa mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.
Višina najemnine ter način in rok plačevanja najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe (7. alineja prvega odstavka 91. člena SZ-1). Najemnina mora biti določena v najemni pogodbi, ni pa nujno, da je pri neprofitni najemnini znesek enak prejšnjemu. Način določanja višine najemnine predpisuje 115. člen SZ-1. Določa, da za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami SZ-1. Najemnina za neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo iz 117. člena SZ-1 (neprofitna najemnina).
Podrobnejši način in postopek za izračun neprofitnih najemnin, postopnost pri njihovi uveljavitvi ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine določi Vlada Republike Slovenije. Metodologija za določitev neprofitne najemnine je točno določena in kongentna. O višini neprofitne najemnine se stranki ne moreta prosto sporazumeti, ampak je le ta določena z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Neprofitna najemnina je odvisna od vrednosti stanovanja in vrednosti točke ter vrste drugih stroškov (amortizacije, financiranja, upravljanja) in lokacije stanovanja. Neprofitna najemnina za isto stanovanje ni statična, ampak se z leti spreminja. Bodisi zaradi starosti stanovanja, bodisi spremembe pravnih predpisov na tem področju. Če je pokojni najemnik z lastnikom stanovanja imel sklenjeno najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je zato potrebno prvi odstavek 109. člena SZ-1 razlagati tako, da je nova najemna pogodba sklenjena pod istimi pogoji, če je dogovorjena neprofitna najemnina in ni nujno, da je višina najemnine enaka prejšnji. Če je v vmesnem času prišlo do spremembe postavke, ki vpliva na izračun neprofitne najemnine, ima najemnik upravičen interes zahtevati spremembo neprofitne najemnine.
Zahteva za sklenitev pogodbe pod istimi pogoji ne pomeni, da morata biti besedili obeh pogodb povsem identični, ampak je bistvena pogodbena vsebina, določene pravice in obveznosti.
SPZ člen 99, 213, 219. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
negatorna (opustitvena) tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nujna pot - služnostna pravica hoje - služnostna pravica hoje in vožnje - uporaba dovozne poti - stanje poti - izvrševanje služnosti - vzdrževanje služnostne poti - posegi za vzpostavitev nujne poti - gradbena storitev - dopustnost posega - način izdelave nujne poti - ustanovitev nujne poti - pravnomočen sklep - vsebina sklepa - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - dovoljen poseg v lastninsko pravico - delna razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Služnostni upravičenec zgolj na podlagi dejstva, da obstoji služnost ali nujna pot, še nima pravice izvajati del za izgradnjo oziroma realizacijo služnostne poti, in mora v zvezi s tem biti tudi služnostnemu zavezancu dana možnost izjave. Če je služnostna pot določena, vendar zaradi stanja v naravi ni primerna za uporabo in jo je torej šele treba usposobiti (zgraditi), ima služnostni upravičenec na voljo dve pravni možnosti: Lahko že v sklepu o ustanovitvi nujne poti izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti: taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljene posege za vzpostavitev poti. Druga možnost je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev (konkretiziranih) dejanj vzpostavitve poti.
Sklep o ustanovitvi nujne poti daje tožencu pravni naslov le za uporabo nujne poti, ne pa za kakršnakoli dela, ki bi bistveno spreminjala obstoječe stanje v naravi (na primer utrjevanje, tlakovanje, asfaltiranje, izgradnja škarp ipd.). Tudi temeljno pravno načelo izključnosti lastninske pravice veleva, da je za poseg v tujo lastnino potreben pravni naslov. Toženec takega naslova zaenkrat še nima. Zato je zmoten pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima toženec v sklepu o ustanovitvi nujne poti pravno podlago za pripravljalna dela za izgradnjo nujne poti (vrtanje zaradi geosondaž, kar je bilo potrebno za pripravo gradbenih elaboratov in druge dokumentacije). Kot že rečeno, navedeni sklep take pravice tožencu ne daje.
Lastnik na svojih nepremičninah praviloma ni dolžan trpeti nobenih posegov brez ustreznega pravnega naslova, vendar pa to ne pomeni, da ima lastnik pravico do sodnega varstva pred abstraktno, zgolj hipotetično grozečimi posegi; pravno varstvo z negatorno tožbo ima le glede takšnih (in bistveno podobnih) posegov, kot jih je motilec dejansko storil. Ker ni jasno, ali je sploh šlo za kakšna gradbena dela (razen dveh geodetskih sondažnih vrtin in s tem povezanega manjšega odkopavanja ruše, česar ni mogoče opredeliti kot »gradbena dela«) in ker ni jasno, kakšne »druge stvari« (razen »orodja,« kar je po oceni pritožbenega sodišča zadosti določno in določljivo) naj bi toženec oziroma njegovi ljudje odlagali, bi bilo – tudi ob upoštevanju že izpostavljenega dejstva, da gre za visoko konfliktno razmerje – treba tudi te nejasnosti odpraviti z materialnim procesnim vodstvom (ki je vsebovano že v teh razlogih sodišča druge stopnje).
Služnostni upravičenec ima pravico opravljati vzdrževalna dela, ki v ničemer ne spreminjajo substance služnostne poti, kar vključuje tudi košnjo trave. Zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je bilo med strankama sporno, ali so se košnje izvajale zgolj na trasi služnostne poti ali še kje drugje, dejansko stanje ustrezno raziskati; toženec je v zvezi s tem predlagal zaslišanje strank in priče – svojega najemnika, ki naj bi sporno travo kosil. Sodišče prve stopnje je navedbe toženca, kaj se je pogovarjal s tožnikoma in o potrebnem kompromisu, obravnavalo preveč izolirano, pri tem pa je premajhno težo poklonilo jasnemu ugovoru, da je toženec kosil zgolj po trasi služnostne poti; ker je to dejstvo sporno, kot je bilo že pojasnjeno, ga bo treba ugotoviti po ustrezno izvedenem dokaznem postopku.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.