Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožnica razrešena iz objektivnih razlogov, ne pa zaradi predhodne odločitve novega rektorja, da s tožnico ne bo sodeloval.
Neprivolitev tožene stranke v umik tožbe, če se je slednja že spustila v obravnavanje glavne stvari, je sicer legitimna pravica tožene stranke, vendar pa ni nujno, da bi morala tožeča stranka v vsakem primeru zaradi tega trpeti plačilo stroškov postopka. Možnost nasprotovanja umiku tožbe, kadar se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in s tem zahteva po meritorni odločitvi, je namenjena varstvu tožene stranke pred ponovno vložitvijo tožbe v isti stvari. Kadar ponovna vložitev tožbe v isti stvari toženi stranki ne grozi, legitimnega razloga za neprivolitev v umik tožbe ni. Prav ta okoliščina pa je lahko odločilna pri presoji stroškov postopka in omogoča uporabo določila 158. člena ZPP kot posebnega primera povračila stroškov po načelu krivde.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 214, 214/1, 236. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog - utemeljenost odpovednega razloga - delo na projektih
Toženka je sprejela poslovno odločitev, da tečajev ne bo več izvajala, s tem pa je dokazala, da je odpadla potreba po delu tožnika, ki je edini izvajal izobraževanja za toženko. Kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za poslovno odločitev delodajalca, smiselnost in smotrnost katere sodišče ne more presojati. Sodišče lahko preveri le, ali je res prišlo do ukinitve izobraževanj, kar je toženka dokazala z izpovedbo direktorja ter prič, smotrnosti takšne odločitve pa niso podvržene sodni presoji.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066885
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnik med delovnim časom ne bi mogel izkoristiti pripadajočega odmora.
ZDR-1 člen 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 151, 151/2, 313, 337, 337/3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZDSS-1 člen 29.
vrnitev na delo - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sprememba zakona - datum sodne razveze - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka je dokazala, da nima več ustreznega delovnega mesta, na katero bi se lahko tožnik vrnil. Poleg tega je dokazala subjektivno porušen odnos med tožnikom in toženo stranko, pri čemer je tožnik v postopku na prvi stopnji tudi sam navajal, da je s toženo stranko v konfliktnem razmerju. Ko se presoja o izgubi zaupanja, se v presoji možnosti reintegracije oziroma sodne razveze vsekakor upošteva tudi dotedanji odnos delavca do dela in do sodelavcev. Slednji pa je bil takšen, da porušeno zaupanje vsekakor objektivizira.
Če delodajalec denarnega povračila v roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne izplača, pride v zamudo in poleg denarnega povračila dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
Iz ravnanja tožene stranke, kot je razvidno iz priloženih listin, na katere utemeljeno opozarja v pritožbi, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je obstajala njena volja, da tožniku odpusti dolg, ki je predmet tega spora.
Če mora zaposleni vrniti stroške izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter nadomestila plače, se ti stroški obračunavajo v bruto zneskih, ki se prevrednotijo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Pritožbeno sodišče šteje, da glede na dejstvo, da Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo za vojaško izobraževanje in usposabljanje ne velja, pri odločanju v tem sporu ni podlage za upoštevanje prevrednotenja, temveč je mogoče pod določbo drugega odstavka 93. člena ZObr subsumirati le zneske nadomestila plače in neposrednih stroškov izobraževanja.
Zahtevek tožnika na plačilo odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja zadeva njegov statusnopravni oziroma korporacijskopravni položaj, zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to določa točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka reorganizirala delovni proces na način, da je delo, ki ga je dotlej opravljala tožnica, prerazporedila med tri druge zaposlene in da nihče od njih tožničinih delovnih nalog ni prevzel v celoti, temveč zgolj delno in poleg svojih rednih delovnih nalog, je utemeljen zaključek, da je zaradi organizacijskih razlogov na strani tožene stranke prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je takšen utemeljen razlog onemogočil nadaljevanje delovnega razmerja med strankama pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa. Lastniku tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, pri katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali občasne motnje, omejevanje in škodo.
odvetniški stroški - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - udeležba stranke na naroku - odsotnost z naroka - separatni stroški
Glede na to, da je v obravnavanem primeru pripravljalnemu naroku sledil prvi narok in je sodišče oba naroka opravilo, je materialnopravno zmotno uporabilo določilo tretjega odstavka 156. člena ZPP in določilo 2. točke tarifne številke 21 OT; odvetnik do posebne nagrade za opravljen pripravljalni narok, kateremu je sledil prvi narok za glavno obravnavo, ni upravičen.
ZPP člen 4, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 154.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predaja osebnega gesla, na podlagi katerega lahko druga oseba dostopa do računalnika in podatkov, do katerih ima dostop le lastnik tega gesla, pri čemer druga oseba ni vedno pooblaščena za dostop do teh podatkov, ni nepomembna oz. manjša kršitev.
Tožnik v pritožbi vztraja, da njegovo delo ni bilo vezano na točno določen kraj, ker se je pri delu gibal po različnih delih poslopja, vendar pa ni dokazal, da je v času, v katerem se mu očita neopravičena odsotnost z delovnega mesta, dejansko opravljal delovne naloge v kakšnem od drugih prostorov tožene stranke.
Zgrešeno je stališče pritožbe, da je odpoved utemeljena zgolj takrat, ko dejansko že pride do zastoja v proizvodnji in dejanske škode. Delodajalec z ustrezno sankcijo v posledici kršitve delovnih nalog na noben način ni dolžan čakati do trenutka, ko že nastane zastoj proizvodnje, izpad ali celo škoda.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - določitev novega roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Predlog za oprostitev sodne takse je bil s sklepom z dne 7. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 617/2022 z dne 9. 1. 2023 pravnomočno zavrnjen. Sklep višjega sodišča z dne 9. 1. 2023 je bil toženi stranki vročen 24. 1. 2023 skupaj z obvestilom, da v roku 15 dni od njegove vročitve plača dolžno sodno takso. Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 9. 2. 2023, vendar tožena stranka dolžne sodne takse za pritožbo zoper sodbo ni plačala. Sodišče prve stopnje je glede na opisan potek postopka v zvezi s sodno takso za pritožbo tožene stranke zoper sodbo z dne 27. 7. 2022, skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Pravilni so dejanski zaključki sodišča prve stopnje o trajanju delovnega dne na misiji in da je tožnik v Afganistanu delo opravljal vse dni v tednu, pri čemer je bil ritem dela enak od ponedeljka do nedelje. Pravilno je zaključilo, da tožena stranka tožniku na misiji ni zagotovila dnevnega počitka med dvema delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju 11 ur, do katerega je bil tožnik upravičen, temveč zgolj v nepretrganem trajanju 9,5 ur.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena ZObr se pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo urno postavko tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174).
Sodišče prve stopnje je pri presoji vseh okoliščin, v katerih naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, in pri osebnosti obdolženca zmotno zaključilo, da enkratni dogodek ne omogoča zaključka o obdolženčevi nevarnosti za cestni promet.
Večja intenzivnost obravnavanega dogodka narekuje pritrditev pritožbeni navedbi, da ni utemeljena izključitev možnosti sklepanja o nevarnosti storilca pri odločanju o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi okoliščin kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - pravočasnost odpovedi - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav med pravdnima strankama ni bila formalno sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi (tožniku je bila sicer ponujena v podpis, vendar je ni podpisal), je z daljšim opravljanjem del tožnika na delovnem mestu svetovalec nadzornik prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama.
Za presojo pravočasnosti odpovedi je bistveno, kdaj se s kršitvijo seznani pristojna oseba pri delodajalcu (guverner), zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je 60-dnevni subjektivni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 začel teči takrat, kar pomeni, da odpoved ni prepozna.
Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.
V konkretnem primeru bi bila delna fizična delitev solastnega premoženja izvedljiva, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Ker pa je predlagateljica takšni delitvi izrecno nasprotovala in ker je bilo ugotovljeno, da so med udeležencema povsem porušeni odnosi in da je dogovarjanje med njima nemogoče, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka.
Fizična delitev stanovanjske hiše z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot ni mogoča brez soglasja solastnikov.
predodelitev otroka - nova odločba - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - bistveno spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - odtujitev otroka od roditelja - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o stikih
Sodišče odloča glede na stanje na dan zaključka sojenja, torej konca glavne obravnave. Do tedaj je dolžno upoštevati vse morebitne spremembe, ki se zgodijo med postopkom. Za zavarovanje stanja oz. regulacijo morebitne vmesne ogroženosti otrok so tudi med postopkom, ki je zaradi narave dokazov včasih žal (pre)dolgotrajen, na voljo ustrezna pravna sredstva, ki jih je sodišče v konkretnem primeru tudi uporabilo; izdalo je začasno odredbo o stikih med materjo in otrokoma.
določitev skrbnika za poseben primer - demenca - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - očitna pisna pomota sodišča - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Z izjavo o odpovedi dediščini v korist sodediča se dedič ne odpove dediščini, pač pa podedovano premoženje odstopi drugemu dediču. Dedič, ki se v zapuščinskem postopku odpove svojemu deležu v korist drugega dediča, je še vedno stranka zapuščinskega postopka. Ker se pritožnik glede na izjavo, kakršno je podal, šteje za zapustnikovega dediča, v tem postopku zaradi kolizije interesov ne more zastopati sodedinje.
OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZPP člen 154, 154/2.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost varnostnikov - pretep - udarec s pestjo v obraz - protipravno ravnanje varnostnika - poškodba s strani varnostnika v lokalu - delo varnostnikov - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zlom - huda telesna poškodba - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - primarni in sekundarni strah - odločitev o stroških postopka - kriterij uspeha strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Tožnik je izzval toženčevo ravnanje z izrazito agresivnim obnašanjem med opravljanjem nalog varnostnika. Upoštevaje visoko stopnjo neskrbnosti njegov prispevek znaša 40 %.
Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nepremoženjske škode (pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah) pravilno prisodilo odškodnino v višini 8.500,00 EUR oziroma 6,5 neto plač v času sojenja. Upoštevaje višji tožnikov prispevek je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 5.100,00 EUR.
Ni podlage za ločeno upoštevanje temelja in višine pri izračunu tožnikovega pravdnega uspeha. Obravnavanje temelja zahtevka (zaslišanje vseh prič na enem naroku, na katerem je bil zaslišan tudi tožnik) ni zavleklo postopka.