odvetniški stroški - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - udeležba stranke na naroku - odsotnost z naroka - separatni stroški
Glede na to, da je v obravnavanem primeru pripravljalnemu naroku sledil prvi narok in je sodišče oba naroka opravilo, je materialnopravno zmotno uporabilo določilo tretjega odstavka 156. člena ZPP in določilo 2. točke tarifne številke 21 OT; odvetnik do posebne nagrade za opravljen pripravljalni narok, kateremu je sledil prvi narok za glavno obravnavo, ni upravičen.
zahteva za izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - pravni pouk osumljencu - sposobnost razumeti pouk
Poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL je normativno urejen z 19. členom ZODPol, dodatno je neodvisnost in strokovnost pri preiskavah zagotovljena z zahtevo po obvezni akreditaciji NFL in dejstvom pridobitve akreditacije po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017. Ne glede na navedene mehanizme zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti so ugotovitve NFL lahko predmet izpodbijanja v dokaznem postopku, vendar pritožnik ostaja na posplošeni ravni, zato tudi s temi navedbami ne more uspeti (ustaljena sodna praksa: Sodba I Ips 10656/2011-181, VSL Sodba III Kp 53384/2014, VSM Sodba II Kp 33738/2014, VSM Sklep V Kp 16412/2020, VSL Sodba in sklep X Kp 11063/2016 ter VSM Sklep V Kp 3080/2021).
Neprivolitev tožene stranke v umik tožbe, če se je slednja že spustila v obravnavanje glavne stvari, je sicer legitimna pravica tožene stranke, vendar pa ni nujno, da bi morala tožeča stranka v vsakem primeru zaradi tega trpeti plačilo stroškov postopka. Možnost nasprotovanja umiku tožbe, kadar se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in s tem zahteva po meritorni odločitvi, je namenjena varstvu tožene stranke pred ponovno vložitvijo tožbe v isti stvari. Kadar ponovna vložitev tožbe v isti stvari toženi stranki ne grozi, legitimnega razloga za neprivolitev v umik tožbe ni. Prav ta okoliščina pa je lahko odločilna pri presoji stroškov postopka in omogoča uporabo določila 158. člena ZPP kot posebnega primera povračila stroškov po načelu krivde.
Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 4, 5, 5/1, 5/3, 14. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
delna zamudna sodba - pravilno vročanje - pravilna vročitev tožbe - pogoji za zamudno sodbo - haška konvencija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaprosilo za vročitev pisanj - tuja pravna oseba kot tožena stranka - možnost obravnavanja pred sodiščem - potrdilo o vročitvi - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - enakost pred zakonom
Iz 4. člena Haaške konvencije izhaja, da če osredji organ meni, da zaprosilo ni v skladu z določbami te konvencije, o tem takoj obvesti prosilca in navede svoje ugovore na zaprosilo. V konkretnem primeru je pristojni organ zaprosilo prejel in prosilca ni obvestil o nikakršnih zadržkih ali ugovorih, ki bi jih imel, kar pomeni, da je štel, da je izpolnjeno v skladu z zahtevami.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066885
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnik med delovnim časom ne bi mogel izkoristiti pripadajočega odmora.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 214, 214/1, 236. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog - utemeljenost odpovednega razloga - delo na projektih
Toženka je sprejela poslovno odločitev, da tečajev ne bo več izvajala, s tem pa je dokazala, da je odpadla potreba po delu tožnika, ki je edini izvajal izobraževanja za toženko. Kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za poslovno odločitev delodajalca, smiselnost in smotrnost katere sodišče ne more presojati. Sodišče lahko preveri le, ali je res prišlo do ukinitve izobraževanj, kar je toženka dokazala z izpovedbo direktorja ter prič, smotrnosti takšne odločitve pa niso podvržene sodni presoji.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - določitev novega roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Predlog za oprostitev sodne takse je bil s sklepom z dne 7. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 617/2022 z dne 9. 1. 2023 pravnomočno zavrnjen. Sklep višjega sodišča z dne 9. 1. 2023 je bil toženi stranki vročen 24. 1. 2023 skupaj z obvestilom, da v roku 15 dni od njegove vročitve plača dolžno sodno takso. Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 9. 2. 2023, vendar tožena stranka dolžne sodne takse za pritožbo zoper sodbo ni plačala. Sodišče prve stopnje je glede na opisan potek postopka v zvezi s sodno takso za pritožbo tožene stranke zoper sodbo z dne 27. 7. 2022, skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Ker tožnica zahteva plačilo prejemkov iz naslova delovnega razmerja za obdobje po prenehanju delovnega razmerja pri toženki, je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/3, 162/4. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
Ker ima 7. člen Direktive neposredni učinek in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posameznikom in državo, ki nastopa kot delodajalec, sodišče ne sme uporabiti četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, ki je v nasprotju s 7. členom Direktive, pač pa neposredno uporabi ta člen Direktive.
Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je določitev obdobja za prenos v pristojnosti držav članic in zato določba nacionalnega prava o 12-mesečnem obdobju za prenos ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožnica razrešena iz objektivnih razlogov, ne pa zaradi predhodne odločitve novega rektorja, da s tožnico ne bo sodeloval.
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa. Lastniku tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, pri katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali občasne motnje, omejevanje in škodo.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev preživnine za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - skupno bivanje - odločanje o stikih z otrokom
Slednje potrjujejo tudi stališča iz dokaj enotne sodne prakse ter teorije, da le takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otrok.
Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.
Pravilni so dejanski zaključki sodišča prve stopnje o trajanju delovnega dne na misiji in da je tožnik v Afganistanu delo opravljal vse dni v tednu, pri čemer je bil ritem dela enak od ponedeljka do nedelje. Pravilno je zaključilo, da tožena stranka tožniku na misiji ni zagotovila dnevnega počitka med dvema delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju 11 ur, do katerega je bil tožnik upravičen, temveč zgolj v nepretrganem trajanju 9,5 ur.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena ZObr se pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo urno postavko tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija - bolniški stalež
Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta na zunanje izvajalce pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
O zlorabi instituta reorganizacije je mogoče govoriti le, kadar je motiv za reorganizacijo osebne narave oziroma kadar delodajalec izpelje formalni postopek reorganizacije z namenom izključitve točno določene osebe iz delovnega razmerja iz drugih (subjektivnih) razlogov. Ti razlogi morajo izhajati iz sfere konkretnega delavca oziroma so povezani z ravnanjem, osebnostjo ali sposobnostmi konkretnega delavca, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - neveljavnost oporoke - napotitev dedičev na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
Sodišče prve stopnje je dediča na pot pravde za ugotovitev, da sta oporoki neveljavni, utemeljeno napotilo, saj ni dvoma, da je med dediči prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine po obeh oporokah (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
določitev skrbnika za poseben primer - demenca - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - očitna pisna pomota sodišča - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Z izjavo o odpovedi dediščini v korist sodediča se dedič ne odpove dediščini, pač pa podedovano premoženje odstopi drugemu dediču. Dedič, ki se v zapuščinskem postopku odpove svojemu deležu v korist drugega dediča, je še vedno stranka zapuščinskega postopka. Ker se pritožnik glede na izjavo, kakršno je podal, šteje za zapustnikovega dediča, v tem postopku zaradi kolizije interesov ne more zastopati sodedinje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066153
OZ člen 191, 197, 275. SZ-1 člen 23, 23/2, 23/3, 23/7, 30.
upravnik stavbe - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - stanovanjska soseska - upravljanje soseske - stroški upravljanja soseske - stroški obratovanja in vzdrževanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - plačilo stroškov upravljanja - pravna podlaga - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - subrogacija - utemeljenost zahtevka - tuj dolg - delitev stroškov upravljanja - spor majhne vrednosti
Bistvena je nadalje dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici s strani tožencev (etažnih lastnikov) izrecno prepovedano opravljanje poslov upravljanja.
Ker tožnica ni izkazala, da bi bila osebno ali stvarno odgovorna za tuj dolg, prav tako ni utemeljen tožbeni zahtevek na podlagi pravil o zakonski subrogaciji (275. člen OZ). Zgolj interes nemotenega delovanja soseske za zakonsko subrogacijo ni dovolj. Nelogične pa so navedbe tožnice, da stroška upravljanja za izvajanje storitev na skupnih delih ni mogoče deliti. Stroški upravljanja skupnega dela več večstanovanjskih stavb se razdelijo glede na solastniške deleže. Delež stroškov, ki odpade na posamezno večstanovanjsko stavbo v etažni lastnini, pa se med njene etažne lastnike razdeli kot strošek njenega upravljanja (sedmi odstavek 23. člena SZ-1).
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških postopka - breme stroškov postopka
V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka. V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.