ZGD-1-UPB3 člen 50, 50/1, 50/1-13, 52, 52/2, 306, 512.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zloraba pravice - izvršljivost sklepa
Razlaga, da bi v primeru, ko sta v družbi samo dva družbenika in je eden hkrati tudi poslovodja, o poslovodjevi zavrnitvi pravice do informacije morala odločati še skupščina, je v nasprotju z namenom pravice do informacije in pomeni nesorazmerno omejitev pravice do sodnega varstva. Ker mora poslovodja na zahtevo družbenika odreagirati nemudoma, v predmetni zadevi pa je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica zahtevo podala 21.9.2021 in da nanjo ni dobila odgovora vse do vložitve predmetnega predloga 22.12.2021, so zato izpolnjene predpostavke za obravnavo predloga.
Prav zato, ker morajo biti informacije, ki jih zahteva predlagateljica, predvsem zaradi jasnosti in preglednosti podane čim bolj celovito, je predlog utemeljen v celoti, kljub temu, da morda s posameznimi dokumenti predlagateljica že razpolaga.
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. ZNP-1 člen 34.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi - utemeljenost predloga po zpnd - pravočasnost predloga - pogoji za izrek ukrepa - pomanjkljive navedbe - odločanje po pravilih nepravdnega postopka - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - procesna aktivnost sodišča - pritožbene novote v nepravdnem postopku
Predlagateljica je v predlogu za zadnjih šest mesecev resda podala skope trditve o doživetem nasilju, vendar bi moralo po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje zadnje dogodke, ki jih zatrjuje predlagateljica (gibanje nasprotnega udeleženca po mestu in zadrževanje po lokalih na način, da lahko spremlja gibanje predlagateljice, grožnja ob menjavi imena in priimka na nabiralniku), ocenjevati tudi v povezavi s preteklimi dogodki, ki jih prav tako zatrjuje (da je bila med drugim večkrat žrtev fizičnega in psihičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca ter deležna posrednih ali neposrednih groženj s smrtjo, saj nasprotni udeleženec poseduje pištolo). Odločitev o zavrnitvi predlaganih ukrepov je zato preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje, zlasti glede na naravo postopka po ZPND, ki je v celoti usmerjen v zaščito žrtev, poskrbeti, da bi predlagateljica predlog dopolnila z vsemi odločilnimi dejstvi tudi glede zadnjih dogodkov, ki jih je opisala le splošno.
Časovna oddaljenost datuma, odkar predlagateljica ne biva več v stanovanju, ne omogoča izreka ukrepa po 21. členu ZPND, ki ureja prepustitev stanovanja v skupni rabi; torej stanovanja, v katerem žrtev še živi ali je živela pred kratkim. Namen varstva po 21. členu ZPND je v tem, da se je v primeru iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev; gre za reševanje akutne situacije. V obravnavani zadevi pa predlagateljica in nasprotni udeleženec ne živita več skupaj že od septembra 2011, uporabo stanovanja po tem času pa sta dogovorila.
ZST-1 člen 12a, 12a/1, 12a/2. ZUPJS člen 10. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani - krog družinskih članov - starši - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga
Tudi če je tožnik zmotno menil, da bi moral predložiti podatke staršev, in jih ni, ker jih ni želel finančno obremenjevati, pa ni navedel tudi nobenih drugih podatkov, na katere je bil pozvan. Med drugim tudi ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju, niti svojega soglasja, da sodišče podatke, ki so davčna tajnost, pridobi po uradni dolžnosti, saj predloga ni dopolnil.
Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
Krivdno načelo se lahko uporabi le za povrnitev posameznih stroškov znotraj pravde (na primer, če je narok preložen po krivdi ali zaradi naključja na strani ene stranke), ne pa za postopek kot celoto.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - trditveno breme - obrazloženost ugovora - predlog za odlog izvršbe - predlog za dopustitev revizije - razlogi za odlog izvršbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti ugovora. Dolžnik v ugovoru ni zanikal obstoja upničine terjatve, ki sicer izhaja iz izvršilnega naslova, in je sam navedel, da upničine denarne terjatve še ni v celoti poravnal, v ugovoru pa tudi ni navedel navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo. Zato je pravilen zaključek sodišča prva stopnje, ki je dolžnikov ugovor v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ zavrnilo.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da predlog za dopustitev revizije, na katerega se je skliceval v predlogu za odlog in se ponovno sklicuje v pritožbi, ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi to bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi revizije. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izpolnjen noben drug pogoj za odlog izvršbe, saj sporna nepremičnina ni dolžnikov dom, zato se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s vprašanjem sorazmernosti denarne terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, dolžnik pa tudi ni izkazal drugih posebno upravičenih razlogov za odlog.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 15. 1. 2023 ter fotografija pozitivnega testa DrugWipe 6S), iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain in benzodiazepin ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled.
Ti dokazi zadoščajo za zaključek, da je verjetnost, da je obdolženec vozil motorno kolo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih substanc večja od verjetnosti, da tega ni storil. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za začasen odvzem vozniškega dovoljenja po 113.b členu ZP-1 potrebno poročilo Inštituta za sodno medicino o toksikološki preiskavi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-4, 40, 40/1, 40/1-3, 42.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - spor iz razmerij med starši in otroki
Ob primerjavi drugih primerov izvedenskih mnenj sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za zelo zahtevno, ne pa izjemno zahtevno izvedensko mnenje, kot je (zmotno) zaključilo sodišče prve stopnje. Običajna klinično psihološka izvedenska mnenja o običajnem dejanskem vprašanju v sporih iz razmerij med starši in otroki sodna praksa ocenjuje kot zahtevna, v primeru bolj kompleksne problematike, kot je podana v konkretnem primeru (dodatna vprašanja glede morebitne stiske mld. A. A., znakov nasilnih dejanj, travmatiziranosti, znakov spolne zlorabe, o morebitnih odklonih pri starših) pa gre za zelo zahtevno mnenje.
Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek kar je bilo izkazano tudi v konkretnem primeru, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj se določba drugega odstavka 202.e člena ZP-1 smiselno uporablja tudi v postopku odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da bi morala upnika zatrjevati in dokazati aktivno dolžnikovo ravnanje v smeri odtujevanja zatrjevanega skupnega premoženja z namenom onemogočanja izterjave njune terjatve. Po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve objektivna in ne subjektivna nevarnost, upnika pa v obravnavani zadevi začasno odredbo predlagata za zavarovanje nedenarne terjatve (in ne denarne).
ZDavPR člen 18, 18/1, 18/1-7a, 19, 19/1, 19/1-9. ZP-1 člen 21.
obročno plačilo globe - poslovni prostor - izrek opomina
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ ali pripiše posebno težo.
Kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre pri prekršku po 19. členu ZDavPR za hujši prekršek, storilec še vedno ni prijavil poslovnega prostora in svoje dejavnosti, sete računov je naknadno potrdil z veliko zamudo, poleg tega pa je storilec že predkaznovan zaradi prekrška po ZFU. Glede na navedeno je kot pravilen potrditi zaključek v izpodbijani sodbi, da pogoji za izrek sankcije opominjevalne narave niso podani.
ZP-1 člen 90, 90/1. ZCestn člen 27, 27/4, 43, 43/1, 50, 50/5, 50.b, 50.b/2.
temeljna jamstva poštenega postopka - domneva odgovornosti lastnika vozila - kontrolni pregled tahografa - cesti prevoz
Pri tem se sodišče druge stopnje glede na dokumentacijo v spisu, razloge sodišča prve stopnje ter nenazadnje tudi glede na nadaljnje trditve same pritožbe, ne more strinjati s pritožnikom, da so storilcu tekom postopka bila kršena temeljna jamstva poštenega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo njegovih družinskih članov. Kot je bilo storilcu pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, je dokazni predlog v zahtevi za sodno varstvo, opredeljen kot zaslišanje družinskih članov, katerih imena bo storilec sporočil naknadno in ki bodo potrdili, da je storilec v kritičnem času spal doma, nekonkretiziran, saj niso navedena niti imena teh družinskih članov, niti njihovi naslovi. Teh podatkov glede na dokumentacijo v spisu storilec sodišču ni posredoval niti do izdaje izpodbijane sodbe, še več, iz vsebine pritožbe izhaja, da storilec niti ne ve, kdo od družinskih članov bi njegove trditve, da je kritičnega dne spal doma, sploh lahko potrdil oziroma ne ve, kdo je tega dne bil doma.
večstanovanjska stavba - nujna vzdrževalna dela - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - izvedenec - pravica do izjave - izvedensko mnenje - pisno mnenje - ustno mnenje
Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tudi tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - časovne meje pravnomočnosti
Mejnik časovnih mej pravnomočnosti sodbe je zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti in ob opisani pasivnosti toženke pa, ko je iztekel rok za toženkin odgovor na dopolnitev tožbe.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki pod nadzorom - ureditev stikov - preuranjena začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Določba 34. člena ZNP-1 daje podlago za upoštevanje novih dejstev in dokazov, če so v korist oseb iz 6. člena istega zakona. Ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen. Poročilo klinične psihologinje B. B. utemeljuje materin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče v ugovornem postopku vprašanje stikovanja med očetom in deklico podrobneje razčistiti. Zaradi ugotovitve največje dekličine koristi bi bilo treba razloge dopolniti z izsledki pristojnega CSD o izvajanju stikov pod nadzorom in njihovim celovitim ovrednotenjem, po potrebi pa tudi s pridobljenim mnenjem otroka.
oporoka - tožba za ugotovitev ničnosti - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave - ničnost izjave o preklicu oporoke - oporočna priča - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - demenca - oporočna sposobnost zapustnika - zloraba oporočno nesposobne osebe - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedensko mnenje
Pritožbeni očitek prve toženke, da lahko glede na odločitev prvostopenjskega sodišča vsak dedič zatrjuje ničnostno sankcijo, če oporočno nesposobna oseba podpiše oporoko, ki ji jo pripravi nekdo tretji, je zmoten. Že v sklepu II Ips 81/2021 je poudarjeno, da so bistvene okoliščine posameznega primera: ali je zatrjevano ravnanje, ki rezultira v napaki volje, tako zavržno, da preseže pomen posamične zadeve in ga je treba sankcionirati že zaradi varovanja interesov, ki presegajo interese pogodbenih strank (javni interes). Pretehtane okoliščine konkretnega primera so potrdile ravno to – zavržno ravnanje toženk, ki je prešlo v višjo stopnjo nepoštenosti. Toženki sta vedeli za materino oporočno nesposobnost in sta to dejstvo načrtno zlorabili, tako da sta brez njene volje sestavili oporoko, ji jo dali v podpis, pri tem pa sta zasledovali svoje interese – izključitev tožnika od dedovanja in pridobitev lastne premoženjske koristi. To sta stopnjevali še z organizacijo podpisa izjave o preklicu oporoke, kjer notarja nista seznanili z materinim zdravstvenim stanjem. Njuni izpovedbi sta bili večkrat neverodostojni. Tako je druga toženka neprepričljivo izpovedala glede podpisa oporoke z dne 22. 5. 2012, prva toženka pa je v izpovedovanju večkrat prišla v nasprotje sama s seboj (in z izvedenimi dokazi).
dopustnost predloga - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - višina izrečene kazni
Ker prvi odstavek 19.a člena ZP-1 določa, da lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, je sodišče prve stopnje stopnje zakonito in utemeljeno zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, saj izrečena globa ne dosega predpisanega cenzusa 300,00 EUR. Storilčev predlog je zato nedovoljen in ga je sodišče bilo dolžno zavreči na podlagi drugega odstavka 202.c člena ZP-1.
Nobenega dvoma ni, da je vložen predlog za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka prepozen in ga je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrglo.
ZPP člen 154, 154/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. OZ člen 642.
zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za postavitev novega izvedenca - drugo izvedensko mnenje - vprašanja izvedencu - dokazna ocena verodostojnosti prič - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - dogovorjena cena - ustni dogovor - naknadni dogovori - dodatna dela - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka nima samodejne pravice do drugega (novega) izvedenskega mnenja. Potreba po angažiranju novega izvedenca iste ali podobne stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in ne le s strankinim nestrinjanjem. V vsakem primeru pa mora biti v dokaznem postopku vzpostavljen razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.