ZGD-1-UPB3 člen 50, 50/1, 50/1-13, 52, 52/2, 306, 512.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zloraba pravice - izvršljivost sklepa
Razlaga, da bi v primeru, ko sta v družbi samo dva družbenika in je eden hkrati tudi poslovodja, o poslovodjevi zavrnitvi pravice do informacije morala odločati še skupščina, je v nasprotju z namenom pravice do informacije in pomeni nesorazmerno omejitev pravice do sodnega varstva. Ker mora poslovodja na zahtevo družbenika odreagirati nemudoma, v predmetni zadevi pa je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica zahtevo podala 21.9.2021 in da nanjo ni dobila odgovora vse do vložitve predmetnega predloga 22.12.2021, so zato izpolnjene predpostavke za obravnavo predloga.
Prav zato, ker morajo biti informacije, ki jih zahteva predlagateljica, predvsem zaradi jasnosti in preglednosti podane čim bolj celovito, je predlog utemeljen v celoti, kljub temu, da morda s posameznimi dokumenti predlagateljica že razpolaga.
Pritožnica ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ni nikoli, niti skupaj z obravnavano pritožbo, predložila kakršnegakoli dokaza, s katerim bi podkrepila svoje pritožbene navedbe, ki tako ostajajo na ravni načelnega zatrjevanja.
večstanovanjska stavba - nujna vzdrževalna dela - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - izvedenec - pravica do izjave - izvedensko mnenje - pisno mnenje - ustno mnenje
Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tudi tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo.
obseg nepremoženjske škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju čl. 8 ZPP in sledeč jasni in nedvoumni oceni izvedenca, s tem, ko je ugotovilo, da tožničine težave, ki jih povzročajo okvare na ledveni hrbtenici, niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odgovorilo na vprašanje o ne/obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom tožnici nastale škode. Adekvatno teorijo, ki dejstva, pomembna za ugotavljanje vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo, presoja v skladu z načelom izravnalne pravičnosti, je potrebno uporabiti glede na konkretno situacijo, in zanjo, ob upoštevanju ocene izvedenca, v obravnavanem primeru ni podlage.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-4, 40, 40/1, 40/1-3, 42.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - spor iz razmerij med starši in otroki
Ob primerjavi drugih primerov izvedenskih mnenj sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za zelo zahtevno, ne pa izjemno zahtevno izvedensko mnenje, kot je (zmotno) zaključilo sodišče prve stopnje. Običajna klinično psihološka izvedenska mnenja o običajnem dejanskem vprašanju v sporih iz razmerij med starši in otroki sodna praksa ocenjuje kot zahtevna, v primeru bolj kompleksne problematike, kot je podana v konkretnem primeru (dodatna vprašanja glede morebitne stiske mld. A. A., znakov nasilnih dejanj, travmatiziranosti, znakov spolne zlorabe, o morebitnih odklonih pri starših) pa gre za zelo zahtevno mnenje.
ZST-1 člen 12a, 12a/1, 12a/2. ZUPJS člen 10. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani - krog družinskih članov - starši - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga
Tudi če je tožnik zmotno menil, da bi moral predložiti podatke staršev, in jih ni, ker jih ni želel finančno obremenjevati, pa ni navedel tudi nobenih drugih podatkov, na katere je bil pozvan. Med drugim tudi ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju, niti svojega soglasja, da sodišče podatke, ki so davčna tajnost, pridobi po uradni dolžnosti, saj predloga ni dopolnil.
ZP-1 člen 90, 90/1. ZCestn člen 27, 27/4, 43, 43/1, 50, 50/5, 50.b, 50.b/2.
temeljna jamstva poštenega postopka - domneva odgovornosti lastnika vozila - kontrolni pregled tahografa - cesti prevoz
Pri tem se sodišče druge stopnje glede na dokumentacijo v spisu, razloge sodišča prve stopnje ter nenazadnje tudi glede na nadaljnje trditve same pritožbe, ne more strinjati s pritožnikom, da so storilcu tekom postopka bila kršena temeljna jamstva poštenega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo njegovih družinskih članov. Kot je bilo storilcu pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, je dokazni predlog v zahtevi za sodno varstvo, opredeljen kot zaslišanje družinskih članov, katerih imena bo storilec sporočil naknadno in ki bodo potrdili, da je storilec v kritičnem času spal doma, nekonkretiziran, saj niso navedena niti imena teh družinskih članov, niti njihovi naslovi. Teh podatkov glede na dokumentacijo v spisu storilec sodišču ni posredoval niti do izdaje izpodbijane sodbe, še več, iz vsebine pritožbe izhaja, da storilec niti ne ve, kdo od družinskih članov bi njegove trditve, da je kritičnega dne spal doma, sploh lahko potrdil oziroma ne ve, kdo je tega dne bil doma.
ZPP člen 154, 154/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. OZ člen 642.
zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za postavitev novega izvedenca - drugo izvedensko mnenje - vprašanja izvedencu - dokazna ocena verodostojnosti prič - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - dogovorjena cena - ustni dogovor - naknadni dogovori - dodatna dela - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka nima samodejne pravice do drugega (novega) izvedenskega mnenja. Potreba po angažiranju novega izvedenca iste ali podobne stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in ne le s strankinim nestrinjanjem. V vsakem primeru pa mora biti v dokaznem postopku vzpostavljen razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - trditveno breme - obrazloženost ugovora - predlog za odlog izvršbe - predlog za dopustitev revizije - razlogi za odlog izvršbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti ugovora. Dolžnik v ugovoru ni zanikal obstoja upničine terjatve, ki sicer izhaja iz izvršilnega naslova, in je sam navedel, da upničine denarne terjatve še ni v celoti poravnal, v ugovoru pa tudi ni navedel navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo. Zato je pravilen zaključek sodišča prva stopnje, ki je dolžnikov ugovor v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ zavrnilo.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da predlog za dopustitev revizije, na katerega se je skliceval v predlogu za odlog in se ponovno sklicuje v pritožbi, ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi to bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi revizije. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izpolnjen noben drug pogoj za odlog izvršbe, saj sporna nepremičnina ni dolžnikov dom, zato se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s vprašanjem sorazmernosti denarne terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, dolžnik pa tudi ni izkazal drugih posebno upravičenih razlogov za odlog.
OZ člen 293, 295, 295/1, 420. ZPlaP člen 16, 17, 21, 21/2.
pogodba o odkupu terjatve - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - razvezana pogodba - rok plačila - fiksen rok - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasnost plačila - dokazno breme dolžnika - prinosnina - način plačila
Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina. Izpolnjena je, ko upnik pridobi možnost razpolagati z denarno vsoto v višini te denarne obveznosti, kar lahko dolžnik upniku zagotovi z uporabo različnih plačilnih inštrumentov. Od vrste plačilnega inštrumenta je odvisna presoja tako o času kot o kraju plačila.
Kot dokaz pravočasnega plačila dolga torej ne zadošča izkaz, da je bil (pravočasno) dan nalog za prenos, s katerim se je zadovoljilo sodišče prve stopnje. Da bi se breme dokazovati nepravočasnost plačila prevalilo na toženca (kar mu je naložilo sodišče prve stopnje), bi moral tožnik navesti vsaj kakšne vrste in pri kateri plačilni organizaciji je plačal svojo obveznost, in pri kateri je imela upnica račun, na katerega naj bi se plačevalo ter kašen je bil v obdobju plačila zagotovljeni (pričakovani) rok prenosa na upnikov račun. Tožnik, kot pojasnjeno, ničesar od tega ni naredil, še več – kljub navedbam toženca ni niti trdil, da je upnik nakazilo prejel pravočasno.
Tožnik pravočasnega plačila ni izkazal. Ker je bil rok plačila bistvena sestavina pogodbe (navedbam toženca o tem tožnik ni nasprotoval, 3. člen pogodbe v prilogi A 16 pa jim pritrjuje), se šteje, da je bila pogodba po samem zakonu razveljavljena.
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje obsojenca, ker slednji niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti ob vložitvi pritožbe, svojih navedb o nezmožnosti plačila ni z ničemer izkazal, ni mogoče šteti, da so se okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila po izdaje odločbe kakorkoli spremenile.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki pod nadzorom - ureditev stikov - preuranjena začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Določba 34. člena ZNP-1 daje podlago za upoštevanje novih dejstev in dokazov, če so v korist oseb iz 6. člena istega zakona. Ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen. Poročilo klinične psihologinje B. B. utemeljuje materin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče v ugovornem postopku vprašanje stikovanja med očetom in deklico podrobneje razčistiti. Zaradi ugotovitve največje dekličine koristi bi bilo treba razloge dopolniti z izsledki pristojnega CSD o izvajanju stikov pod nadzorom in njihovim celovitim ovrednotenjem, po potrebi pa tudi s pridobljenim mnenjem otroka.
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. ZNP-1 člen 34.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi - utemeljenost predloga po zpnd - pravočasnost predloga - pogoji za izrek ukrepa - pomanjkljive navedbe - odločanje po pravilih nepravdnega postopka - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - procesna aktivnost sodišča - pritožbene novote v nepravdnem postopku
Predlagateljica je v predlogu za zadnjih šest mesecev resda podala skope trditve o doživetem nasilju, vendar bi moralo po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje zadnje dogodke, ki jih zatrjuje predlagateljica (gibanje nasprotnega udeleženca po mestu in zadrževanje po lokalih na način, da lahko spremlja gibanje predlagateljice, grožnja ob menjavi imena in priimka na nabiralniku), ocenjevati tudi v povezavi s preteklimi dogodki, ki jih prav tako zatrjuje (da je bila med drugim večkrat žrtev fizičnega in psihičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca ter deležna posrednih ali neposrednih groženj s smrtjo, saj nasprotni udeleženec poseduje pištolo). Odločitev o zavrnitvi predlaganih ukrepov je zato preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje, zlasti glede na naravo postopka po ZPND, ki je v celoti usmerjen v zaščito žrtev, poskrbeti, da bi predlagateljica predlog dopolnila z vsemi odločilnimi dejstvi tudi glede zadnjih dogodkov, ki jih je opisala le splošno.
Časovna oddaljenost datuma, odkar predlagateljica ne biva več v stanovanju, ne omogoča izreka ukrepa po 21. členu ZPND, ki ureja prepustitev stanovanja v skupni rabi; torej stanovanja, v katerem žrtev še živi ali je živela pred kratkim. Namen varstva po 21. členu ZPND je v tem, da se je v primeru iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev; gre za reševanje akutne situacije. V obravnavani zadevi pa predlagateljica in nasprotni udeleženec ne živita več skupaj že od septembra 2011, uporabo stanovanja po tem času pa sta dogovorila.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - časovne meje pravnomočnosti
Mejnik časovnih mej pravnomočnosti sodbe je zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti in ob opisani pasivnosti toženke pa, ko je iztekel rok za toženkin odgovor na dopolnitev tožbe.
Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
ZP-1 člen 52, 52/2, 55, 55/2, 113.a/1. ZPrCP člen 27, 107, 107/8, 107/12. ZUP člen 78, 78/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 20. 1. 2023 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat, da obdolženi zapisnika ni podpisal, da mu je bil odrejen strokovni pregled ter da je obdolženi odrejen strokovni pregled odklonil, čeprav je bil opozorjen na posledice odklonitve.
Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru izpostavljeni zapisnik z dne 20. 1. 2023 ni očitno nezakonit.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega postopka v zvezi s preverjanjem psihofizičnega stanja udeležneca cestnega prometa in izpolnjenega zapisnika v zvezi z ugotovitvami tega posotpka zaključi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu prepovedane psihoaktivne snovi in če udeleženec tak zapisnik tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku.
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
predlog za zavarovanje dokazov - zavrnitev predloga - dokaz z zaslišanjem prič - oteženo dokazovanje - stopnja verjetnosti - starost - pričakovana življenjska doba - splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe - podatki o zdravstvenem stanju
Pritožnici utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da dejstva, ki sta jih navedli in so bodisi dokazana bodisi splošno znana, ne utemeljujejo predlaganega zavarovanja. Tudi v primeru, da zdravstveno stanje obeh prič trenutno ni slabo (drugačnih trditev predlagateljici nista ponudili), je že zaradi njune starosti treba upoštevati (splošno znani) dejstvi, da s starostjo spomin peša in da so mogoča tudi nenadna in nepredvidljiva poslabšanja zdravstvenega stanja. Bojazen, da bo zaslišanje prič kasneje težje ali celo nemogoče, je zato vsaj objektivno izkazana.
predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - dopustnost ponovnega predloga - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Kot nov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje bi bilo mogoče obravnavati predlog tožnika le, če bi v novem predlogu navajal in izkazal spremenjene okoliščine, ki pa jih tožnik v ponovnem predlogu niti ne zatrjuje.
vložitev pritožbe - dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - razlogi za ugovor - nastanek taksne obveznosti za pritožbo
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 dopustno vložiti v osmih dneh od vročitve naloga iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar utemeljenih tovrstnih trditev tožnik ni podal. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da njegov ugovor ni utemeljen. Ker mora biti med drugim tudi ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP), je z vložitvijo pritožbe dne 2. 12. 2022 nastala taksna obveznost. Tožnik je zato takso dolžan plačati, sodišče pa jo je tudi odmerilo v pravilni višini.