OZ člen 9, 94, 435, 435/1. ZPP člen 341, 458, 458/2.
pogodbeni pogoji - dobri poslovnimi običaji - dejanje, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - prodajna pogodba - ničnost prodajne pogodbe - izpodbojnost prodajne pogodbe - trditveno breme stranke - zavrnitev dokaza - neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop kupca od pogodbe
Ker toženec ni uspel dokazati, da so bili pogodbeni pogoji nepošteni ter v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, prodajna pogodba ni nična, medtem ko se z uporabo milejše sankcije, sankcije izpodbojnosti (94. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, saj je toženec v postopku ni uveljavljal.
skupno premoženje - stranka, katere pravica je manj verjetna - napotitev na pravdo
Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZNP-1 napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno oziroma tudi glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.
Pravno podlago za odločitev o povrnitvi izvršilnih stroškov predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
preizkus kazenske sankcije - predmet pritožbenega preizkusa - vikend zapor - delo v splošno korist - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku
Pritožbeno sodišče opozarja, da za odločanje o pritožbeno podanem predlogu obdolženega o spremembi izrečene mu kazni zapora oziroma vikend zaporu ali prestajanju kazni na Odprtem oddelku v ZPKZ Rogoza ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, pač pa se tak predlog poda pred stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje.
Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da si obtoženi sredstva pridobiva s kriminalno dejavnostjo pa zlasti ob tem, ko je bil slednji že 14-krat pravnomočno obsojen tudi zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, pritožnik ne postavi pod vprašaj z zatrjevanjem, da je obtoženi prejemnik socialne pomoči, upravičen do subvencionirane najemnine in da se lahko s prihodki, ki jih ima iz iger na srečo, normalno preživi skozi mesec.
nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti - smrt oškodovanca - predlagalni delikt - pravočasnost predloga za pregon
Teorija in sodna praksa sta presegli ozko jezikovno razlago določbe 55. člena ZKP z jasnim stališčem, da v situaciji, če oškodovanec, ki ni stranka kazenskega postopka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira za nadaljevanje postopka po obtožbi državnega tožilca, razen če upravičenec iz 55. člena ZKP umakne predlog za pregon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066558
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - konkretizacija kršitev - spravljanje v podrejen položaj - dokazna ocena izpovedbe prič
Zagovornik ne konkretizira, katere kršitve iz 371. člena ZKP uveljavlja v pritožbi, to pa ni razvidno niti iz vsebine obrazložitve vloženega pravnega sredstva. Zgolj trditev na načelni ravni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka, brez ustrezne obrazložitve, pa ne more biti upoštevna. Ker je uveljavljana kršitev brez vsakršne podlage, je posledično ne gre preizkusiti, medtem ko kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Nadalje pritožnik uveljavlja kršitev kazenskega zakona, s pavšalno navedbo, da v danem primeru ni izpolnjen zakonski znak podrejenosti. Vendar takšno pritožbeno izvajanje ostane brezuspešno, saj izrek izpodbijane sodbe vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, pri čemer je ustrezno opredeljen tako časovni okvir inkriminiranega obdobja, kot tudi samo izvršitveno ravnanje obdolženega.
objektivna ali krivdna odgovornost - povečana nevarnost - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo
Med nevarne stvari in dejavnosti ne sodijo običajna tveganja, ki so po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru povezana z pod vhodnimi vrati podloženim predpražnikom, četudi brez protizdrsne zaščite, kateremu je bil izpostavljen tožnik ob hoji po zatrjevanem gladkem stopnišču v kletne prostore. Takšen predpražnik sam po sebi ni nevarna stvar. Če je povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, se narava odgovornosti ne spremeni; o tem se je že izrekla novejša sodna praksa, med drugim s stališčem, da se pravila o objektivni odgovornosti ne uporabljajo v primerih, ko je stvar ali dejavnost nevarna zaradi dejanj ali opustitev imetnika oziroma tistega, ki se z dejavnostjo ukvarja. Tako dejanje ali opustitev utemeljuje krivdno odgovornost.
Postopek po določbah ZVEtL-1 je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin in na podlagi sprejete odločitve bodo etažni lastniki tudi formalno postali solastniki pripadajočih zemljišč (vpisani v zemljiško knjigo), kar doslej ni bilo izpolnjeno, in bodo lažje kot doslej upravljali z zemljišči, glede na upravičenja, ki jim kot solastnikom pripadajo po določbah SPZ.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00067659
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - dodelitev službenega stanovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji, saj Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve za leto 2022 ni bil pripravljen v skladu s Pravilnikom o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije, ker se razpis sklicuje na dodatne pogoje primernosti stanovanja, čeprav Pravilnik tega kriterija ne določa kot relevantnega za dodelitev službenega stanovanja.
Pritožbeno sodišče ima namreč glede na pritožbena izvajanja in podatke kazenskega spisa tehtne pomisleke o pravilnosti dokazne ocene, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč dokazna ocena prvostopnega sodišča vsaj preuranjena.
Zagovornik bi moral izrecno opozorilo sodišča spoštovati in se naroka udeležiti. V pritožbi izpostavljen razlog, da se obdolženec zagovorniku ni odzival in da je predlagal svojo razrešitev, ne predstavlja upravičenih okoliščin, ki bi zagovornika odvezale dolžnosti slediti opozorilom sodišča.
ZKP člen 212, 212/3. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 55, 55/2.
premestitev pripornika - premestitev v drug zavod - pristojnost za odločanje - zavrženje predloga
Predlog obdolženca je sodišče utemeljeno zavrglo. Kot je pojasnilo v izpodbijanem sklepu, o premestitvi zapornika iz enega v drug zavod odloča sodišče le na predlog direktorja zavoda, v katerem je pripornik v priporu, kot to izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 55. člena Pravilnika o izvrševanju pripora (v nadaljevanju Pravilnika). Obdolženi A. A. torej ni upravičena oseba za vložitev prošnje za premestitev v drug zavod, temveč lahko tak predlog v skladu s tretjim odstavkom 212. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot tudi glede na določbo drugega odstavka 55. člena Pravilnika, poda zgolj direktor zavoda, v katerem je pripornik, zato je sodišče prošnjo obdolženca za premestitev utemeljeno zavrglo.
stranska denarna kazen - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - omilitev kazni - teža kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - način storitve kaznivega dejanja
Res znaša posebni minimum očitane kvalificirane oblike kaznivega dejanja tri leta zapora, vendar državna tožilka prezre, da je v primeru priznanja krivde to kazen po 2. točki drugega odstavka 51. člena KZ-1 mogoče omiliti do treh mesecev zapora. Glede na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ko je prevažal kar 23 tujcev, sodišče prve stopnje utemeljeno ni uporabilo omilitvenih določil, temveč je obdolžencu tudi po presoji pritožbenega sodišča izreklo po višini povsem ustrezno, četudi zakonsko predpisano najnižjo zaporno kazen. Vendar pa je glede na ugotovljene okoliščine, ki se nanašajo na samo težo kaznivega dejanja ter način storitve in jih je v pritožbi izpostavila državna tožilka, tudi po presoji pritožbenega sodišča izrečena denarna kazen prenizka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067469
ZPP člen 214, 214/2, 451, 453, 454, 454/1, 454/2, 458. OZ člen 604.
gospodarski spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker so bili izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 454. člena ZPP, v obravnavanem primeru ni bilo potrebe po izvedbi naroka za glavno obravnavo. Dejansko stanje med pravdnima strankama ni bilo sporno. Zato je podana procesna situacija, kot jo predvideva prvi odstavek 454. člena ZPP, ki je sodišče prve stopnje ni prepoznalo, čeprav se je sklicevalo na drugi odstavek 214. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni argumentirano prerekala trditev tožnice. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana, s čimer dejansko stanje ni več sporno (primerjaj drugi odstavek 214. člena ZPP).
nepravdni postopek ureditve meje - spor o lastninski pravici - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Predmetnega postopka ni mogoče rešiti po pravilih – kriterijih, ki so določeni za urejanje meje, saj meje, ko poteka čez stavbo, ni mogoče določiti tako, da vijuga po različnih vertikalah v različnih nadstropjih in gre v konkretnem primeru v bistvu za spor o lastninski pravici (in ne za mejni spor). O sporu o lastninski pravici pa je treba odločati po pravilih pravdnega postopka.
povrnitev izvršilnih stroškov - delni umik predloga za izvršbo
Upnik je sodišče z vlogo z dne 28. 2. 2023 obvestil o dne 20. 2. 2023 nakazanih 6.500,00 EUR iz naslova izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca in o dne 21. 2. 2023 opravljenem delnem plačilu v višini 67.000,00 EUR, ki je bilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in za nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065953
ZIZ člen 33. DZ člen 161.
začasna odredba o stikih - stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - preprečevanje stikov - onemogočanje stikov z očetom - kršitev začasne odredbe - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - izrek denarne kazni dolžniku
Predlagateljica je onemogočila izvedbo srečanja pri psihoterapevtki na omenjeni kliniki, ko ni želela zapustiti njenih prostorov, zato je prvostopenjsko sodišče 24. 1. 2022 dopolnilo omenjeno začasno odredbo in predlagateljici naložilo, da deklici na srečanje pripelje do parkirišča oziroma vhoda v kliniko, ju tam preda kolizijski skrbnici deklic, ki bo deklici odpeljala na svetovanje oziroma terapijo in hkrati, da je dolžna vsakršno odsotnost deklic na svetovanju opravičiti z zdravniškim potrdilom. Kot je navedlo prvostopenjsko sodišče, deklici na ta način ne bosta izpostavljeni materinemu vztrajanju pri njeni navzočnosti in njenim negativnim vplivom. Predlagateljica je kršila tudi spremenjeno odredbo, za kar jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 3. 2022 kaznovalo z denarno kaznijo 500,00 EUR in hkrati odločilo, da se ji za primer ponovne kršitve obveznosti iz začasne odredbe določi denarna kazen v višini 850,00 EUR.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - bistvena sprememba tržne vrednosti
Kadar dolžnik zahteva ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora s cenilnim mnenjem sodnega cenilca izkazati, da je prav v obdobju od prejšnje cenitve do dneva prodaje zaradi določenih okoliščin prišlo do bistvene (precejšnje) spremembe v tržni ceni nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v predloženem mnenju sodnega cenilca niso navedene okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne vrednosti, prav tako pa ni opravljena primerjava s prvo cenitvijo.