V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
ZIP člen 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3, 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev označuje pravico do denarnega zneska oz. do neke storitve ali opustitve. Terjatev (zahtevek materialnega prava) je podlaga le za dajatveno tožbo, ne pa tudi za ugotovitveno. Na podlagi ugotovitvene tožbe se izda ugotovitvena sodba, ki pa učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Zato niti ni potreben (dodatni )izvršilni postopek. V posledici pa tudi ni mogoče predlagati zavarovanja takšne terjatve z začasno odredbo.
Pri mlajšem mladoletniku je utemeljena oddaja v prehodni dom, ker se je ugotovilo, da mora končati začeto šolo, kar bi mu bilo v priporu onemogočeno, potrebno pa ga je izločiti iz dosedanjega okolja glede na nevarnost druženja s problematičnimi osebami in ponavljanja kaznivih dejanj.
Tožnik, ki je iz Republike Hrvaške, lahko kot tuja pravna oseba svoj zahtevek postavi bodisi v hrvaških dinarjih, bodisi v slovenskih tolarjih, na podlagi zakonske valutne klavzule, pri čemer je bilo ob uveljavitvi lastnih denarnih enot Republike Slovenije in Republike Hrvaške razmerje dinarjev napram hrvaškim dinarjem oz. slovenskim tolarjem 1 : 1, torej je (pred 8.10.1991) tudi razmerje hrvaških dinarjev napram slovenskim tolarjem bilo 1 : 1.
Ker je obdolženec pred preiskovalnim sodnikom sam izjavil, da ga je dejstvo, da bo moral zapustiti Slovenijo tako vznemirilo, da bi lahko ubil še koga, je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 191. čl. ZKP.
Sklep o ustavitvi postopka, izdan v izvršilnem postopku, je v nasprotju z procesnim določilom člena 55a ZIP, da se bo nadaljeval postopek v obsegu ugovora v pravdi. Po ugovoru lahko izvršilno sodišče izda le sklepe, ki so predvideni v členu 55a ZIP.
Obseg, trajanje in način izvrševanja kriminalne dejavnosti, ki je predmet kazenskega postopka, je lahko podlaga za oceno, da je nevarno, da bi storilec takšno dejavnost, v kolikor bi bil na prostosti, ponavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL03768
ZPP člen 158, 158/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov je odločilen izid pravde. Vprašanje uporabe izjeme od pravila, da zaradi umika tožbe tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka in je toženi stranki dolžna povrniti njene stroške, je odvisno od pogoja, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00292
ZKP člen 157, 157/1, 158, 158/3, 157, 157/1, 158, 158/3. KZJ člen 245, 245/1, 245, 245/1.
neupravičena proizvodnja mamil - utemeljen sum
Zgolj dejstvo, da so organi odkrivanja na njivi obdolženčevega očeta našli rasti 28 stebel indijske konoplje, ne da bi bila podana kakršnakoli okoliščina, ki bi nakazovala, da jo je posadil ravno obtoženec, ne zadošča za uvedbo preiskave. Podana bi morala biti tudi kaka druga okoliščina, ki bi utemeljevala sum, da je obdolženec in ne kdo drug iz kroga oseb, ki so njivo obdelovale, storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ.
odškodnina - materialna škoda - nematerialna škoda
Zobozdravstveni in zobotehnični poseg, ki je opravljen v nasprotju s pravili stroke in v prostorih, ki so higiensko neustrezni, je podlaga za odškodninsko odgovornost, če je nastala škoda v vzročni zvezi s takim posegom.
Ker Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnovitve meje (če so npr. mejniki premaknjeni, poškodovani ali nespoznavni), mora sodišče predlog za obnovo meje zavreči.
obseg in deleži na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
Sredstva, ki so posebno premoženje enega od bivših zakoncev in ki jih je prispeval h kupnini za nepremičnino, se upoštevajo pri določitvi višine solastnega deleža na skupnem premoženju.
Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
Če sodišče spozna, da je potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev zaslišati pravdni stranki, mora zaslišati obe pravdni stranki, zato je bilo dejansko stanje razjasnjeno nepopolno, ker je bila zaslišana le ena stranka na podlagi ugotovitve, da druge stranke ni mogoče zaslišati. Za tak sklep sodišča ne zadošča le spoznanje, da so umske sposobnosti druge stranke prizadete (motene), temveč mora biti sodišče prepričano, da ta stranka ni zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo.
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko vloži tožbo, s katero uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti, le v (prekluzivnem) roku dveh let po uveljavitvi stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 18/91-I) tudi v primeru, ko je v tem roku pravočasno vložil pri lastniku stanovanja zahtevo za prodajo stanovanja.
Dajanje krivih podatkov z namenom preslepitve davčnega organa, kar je izvršitvena oblika kaznivega dejanja po čl. 152/I KZ RS, zahteva aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto. Zato opustitev plačila dolžnega davka nima znakov kaznivega dejanja po čl. 152/I KZS.