Dejanje, storjeno v posledici izvrševanja stvarne služnosti v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti, ni protipravno in ga ni mogoče šteti kot dejanja, ki bi lastnika in posestnika služeče stvari upravičevalo do sodnega varstva pred motenjem posesti.
V sporu med Univerzitetnim zavodom za rehabilitacijo - SOČA iz Ljubljane in Agrotehniko Trgovino d.o.o. Ljubljana, zaradi plačila ortopedskih storitev za delavca, ki se je ponesrečil pri delu, gre za razmerje med izvajalcem in uporabnikom zdravstvenih storitev, ko sta torej stranki spora udeleženki svobodne menjave dela, ne pa obligacijskega razmerja. Za reševanje tovrstnih zadev pa niso pristojna redna sodišča, ampak sodišča združenega dela.
ZZK paragraf 104, 104/1-2. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe člen 59, 59/2, 60.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - pogodba namesto razlastitve - Samoupravna interesna skupnost (SIS)
Ker ob času vložitve predloga Samoupravne interesne skupnosti niso več obstajale, je predlog za vknjižbo pravilno zavrnjen. To, da pogodbi namesto razlastitve ni predloženo potrdilo upravnega organa, da pogodba nadomešča razlastitev, pa ni razlog za zavrnitev predloga.
aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - stranska intervencija
Pritožnik je s cesijo prevzel terjatev od tožnika. Po materialnem pravu je bil sicer aktivno legitimiran kot novi upnik vtoževane terjatve, vendar pa po procesnem pravu ni bil aktivno legitimiran za vložitev pritožbe. Sam namreč v sporu ne more nastopati kot (tožeča) stranka, lahko pa bi nastopal kot strankin (tožnikov) pomočnik - kot stranski intervenient.
vročanje pisanj - imetnik obratovalnice - vabilo na glavno obravnavo
Imetniku obratovalnice, ki ni organiziran kot pravna oseba, se pisanja ne vročajo kot pravnim osebam, ampak kot fizičnim osebam. Najprej se poskusi z osebno vročitvijo, nato pa sledi nadomestna navadna vročitev.
Vabilo na glavno obravnavo je takšno pisanje, za katerega se iz razlogov večje previdnosti zahteva osebna vročitev. Posledice izostanka z naroka so namreč za stranko lahko zelo hude.
Oškodovanec, ki je v prometni nesreči pretrpel gmotno škodo, je upravičen do vzpostavitve prejšnjega stanja, oziroma če do te vzpostavitve ne pride, do popolne odškodnine. Zato mu gre tudi prometni davek v odstotku od stroškov za delo, potrebnih za popravilo njegovega avtomobila.
Izročilna pogodba, sklenjena pred izdajo sklepa, s katerim je bilo upravičencu vrnjeno zaplenjeno premoženje, ne učinkuje glede vrnjenega premoženja, če to premoženje ni bilo v pogodbi izrecno navedeno. Enako dedne izjave glede vrnjenega premoženja nimajo pravnega učinka, če so bile dane potem, ko je bilo premoženje že zaplenjeno.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367. ZD člen 172, 172/1, 172, 172/1.
pravni interes za pritožbo - sklep o dedovanju
Dedič, ki je bil s sklepom o dedovanju razglašen za dediča vse zapuščine, ni legitimiran za pritožbo. Takšno pritožbo je treba kot nedovoljeno zavreči, ker pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe.
Če sodišče strankam ni vročilo vabila za glavno obravnavo tako, da ostane strankam najmanj osem dni za priprave, stori s tem relativno bistveno kršitev procesnih določb.
Relativno bistveno kršitev procesnih določb pa stori sodišče tudi, če v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine po ugovoru, ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v odločbi o glavni stvari ne odloči, ali ostane plačilni nalog v veljavi ali pa se razveljavi.
Zatrjevanja obtoženca, da ponovitvena nevarnost ni podana, ker ga bo vzdrževal oče, ne more omajati ugotovitve, da je takšna nevarnost podana glede na to, da je obtoženec brez zaposlitve, da nima lastnih sredstev za preživljanje in da je obtožen večjega števila kaznivih dejanj zoper premoženje, s čimer si je očitno pridobival sredstva za preživljanje. Možnost, da bi ga preživljal oče, tudi do sedaj na obtoženca ni vplivala tako, da ne bi izvrševal kaznivih dejanj.
Za oceno krajevne pristojnosti po kraju, v katerem se je pripetil dogodek, na katerega se spis nanaša, je odločilno, kje ima sedež založba, za katero se v inkriminiranem spisu zatrjuje, da jo je zasebni tožilec z nepravilnim ravnanjem uničil.
Pri urejanju meje po zadnji mirni posesti mora sodišče predvsem ugotoviti položaj, kakršen je bil med strankama glede meje, preden je postala sporna in ne starejše posestno stanje ter pri tem upoštevati tudi dobrovernost posesti.
Vložitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ne pretrga teka zastaralnega roka. Ker je oškodovanec zvedel za obseg škode in za povzročitelja že v letu 1984, tožbo pa je vložil šele leta 1992, je prvo sodišče utemeljeno ugodilo ugovoru zastaranja in je pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.
denarna obveznost - valuta obveznosti - denarna enota RS
Določilo 8. člena Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije velja tudi v primeru, ko gre za terjatev, nastalo pred 8.12.1991, upnika z območja izven Slovenije.